Čebelarji se predstavijo
Zgodilo se je pred polstoletja, ko so se zbrali čebelarji iz Mengša in okolice na ustanovnem zboru članov in ustanovili samostojno Čebelarsko društvo Mengeš.
Čebelarsko društvo Mengeš je praznovalo 25. let delovanja in 115 let organiziranega čebelarstva v Mengšu in okolici.
Čebelarsko društvo je stopilo na samostojno pot 16. 12. 1995 leta. Zbralo se je 10 članov na ustanovnem zboru in se odločilo na pobudo takratnega župana Občine Mengeš Janeza Pera, da ustanovimo samostojno Čebelarsko društvo Mengeš. Začeli smo se povezovati z različnimi društvi in iskali skupne točke. Skupaj z Osnovno šolo smo organizirali čebelarski krožek, ki deluje še danes. Pri krožku učenci spoznavajo delo čebelarja, pomen opraševanja čebel v biotski raznolikost naravnega okolja. S krožkarji se udeležujemo državnega srečanja in tekmovanja mladih čebelarjev. Na teh tekmovanjh posegamo tudi po najvišjih mestih.
Vsako leto v mesecu maju že tradicionalno pripravimo skupaj z Osnovno šolo Mengeš »Mesec čebelarstva«. Tako učenci spoznavajo življenje čebel in kar je najpomebneje odnos do čistega naravnega okolja. Učenci obiščejo društveni čebelnjak in pri tem jim pokažemo v praksi delo čebelarja. Ob koncu meseca maja skupaj pripravimo zaključno prireditev s čebelarsko tematiko. Čebelarji postavimo na ogled čebelarsko razstavo, učenci z mentoricami predstavijo dela, ki so jih v tem mesecu izdelovali. Ob koncu prireditve učenci z učiteljicami pripravijo kulturni program na katerem ne manjka Slakova pesem »Čebelar«.
Prav tako dobro sodelujemo z Vrtcem Mengeš, saj malčki redno vsako leto obiščejo čebelarje in se že v zgodnjih letih seznanijo s pomenom čebel. Dolgoletna dobrodelna in izobraževalna akcija » Tradicionalni slovenski zajtrk « je še bolj povezala tako vrtce kot šolo s čebelarji. Naše malčke in učence osnovne šole želimo na ta način razveseliti z medom, poučnimi gradivi in jih s tem seznaniti z blagodejnimi vplivi čebeljih pridelkov ter pomenom čebel za naše življenjsko okolje.
Leta 1857 je dr. Philip Rothschütz v članku z naslovom Aus Unterkrain zapisal: »Obstaja pa ena pridna in utrjena čebela, taka je kranjska.«
Kranjska čebela, ki jo imenujemo še kranjica, kranjska sivka ali le sivka, je dobila ime po deželi Kranjski. Skozi evolucijo se je na tem področju kranjska čebela ustalila.
Slovenci in slovenski čebelarji smo nanjo upravičeno ponosni, saj jo odlikuje skromnost, mirnost, pridnost in hiter spomladanski razvoj. Prav zaradi svojih dobrih lastnosti je priljubljena po vsem svetu.
V petindvajsetih letih delovanja našega društva smo izdali tri kronike. V letošnji kroniki ob četrt stoletja delovanja društva smo se čebelarke in čebelarji predstavili. Vsak je opisal svoje čebelarstvo in na ta nači seznanili širšo javnost kako delujemo in s čim se ukvarjamo.
Ob slavnostnem zboru članov smo podelili odličja Antona Janše II. in III. stopnje, ter zahvale za delo in sodelovanje v društvu. Naš član Matej Blejec je prejel priznanje predsednika Čebelarske zveze Slovenije Boštjana Noča, Anton Tomec pa odličje Antona Janše I. stopnje.
Čestitamo vsem dobitnikom odličij, priznanj in pohval.
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo Občini Mengeš, Osnovni šoli Mengeš, Vrtcu Mengeš in vsem, ki kakorkoli prispevajo k ohranitvi kranjske čebele.
Prireditev so nam polepšali pevci Okteta Mi pod umetniškim vodstvom Anžeta Hribarja.
