Maraton Radenci 2010

Kljub temu, da so nas vremenarji ves teden »strašili« s slabimi vremenskimi napovedmi, je narava poskrbela, da je bilo vreme prijazno do nas tekačev.
Že pred štartom smo nekateri preračunavali, kaj in kako narediti, če nas bi ujelo deževanje…. a na srečo je bilo računanje odveč in je bilo treba uporabljati samo noge in dobro voljo.
Med ogrevanjem smo opazili, da se bo teka udeležil tudi predsednik Vlade RS,



tako da smo nekateri (fotogenični) člani izkoristili trenutek njegove prisotnosti za spominsko fotografijo z njim.



Po ogrevanju so se prvi tekači, na 42km in 21km odpravili na štart, in ob skupnem odštevanju štartali. Tekači na 10km pa so počakali še 10minut, ko so tudi oni prišli na svoj račun in se odpravili veselo na premagovanje kilometrov do cilja.
Proga na razdalji 21km je v začetku potekala po Radencih, po nekaj kilometrih se preseli v okoliške vasi, kjer nas domačini spremljajo z bučnim navijanjem in spodbujanjem. V bližini točke, kjer se proga obrne nazaj, nas pričaka tudi lokalna godba, ob kateri so zbrani domačini, ki nas pozdravljajo z aplavzom. Ko zapustimo vas, v kateri se je proga obrnila nazaj, se proga preseli v nenaseljeno okolico, polja in njive…. Tam naletimo na prvo in edino oviro-veter, a nam tudi ta ni mogel do živega. To kar smo nekateri izgubili na času v boju z vetrom, smo potem nadoknadili v naseljenih delih proge, kjer se je veter izgubil. Ko nas je proga pripeljala nazaj na začetek Radencev, smo z veseljem pospeševali, ker smo vedeli, da do cilja ni več daleč. Po dveh rondojih(krožni promet), smo pred nami zagledali ciljno ravnino in prireditveni prostor, to nam je dalo še večji zagon, in zadnjih nekaj metrov smo odtekli skoraj po šprintersko.



Deset kilometerska proga je potekala na tradicionalni lokaciji, na štajerskem koncu. Razdelili smo se v dve skupini, punce bojlj spredaj, fantje bolj zadaj, s čistim namenom prehiteti čim več ljudi in s tem pridobiti samozavest ;). Tek je potekal večinoma po asfaltu, nekaj izziva pa so nekateri našli tudi ma makadamu. Vsi smo veseli prispeli v cilj in že delali plane za naslednji tek.

V cilju smo si vsi sodelujoči prislužili spominsko medaljo in okrepčilo. Z rezultati smo bili večinoma zadovoljni, važno je bilo sodelovanje in spoznanje da smo spet nekaj koristnega naredili zase, za svojo dušu, telo in zdravje….
Zdaj pa veselo na treniranje, bližajo se že naslednji teki….