15. gorski tek na Ratitovec

Proga je bila zelo razgibana in za rekreativce, lahko rečem, tudi zelo zahtevna. Start je bil v Železnikih in cilj na vrhu Ratitovca, kar je pomenilo dolžino 12 km in višinske razlike 1200 m.

Že na startu je bilo jasno, da bo proga še izdatno težka, saj je v soboto in še nedeljo zjutraj močno deževalo, kar se bo poznalo predvsem pri teku po gozdnih in gorskih poteh.



Še zadnje priprave pred startom in potem se je začelo zares. No ja, večina je tek vzela zelo resno, saj je tek štel tudi za državno prvenstvo v gorkih tekih, spet drugi smo ta gorski tek vzeli kot neko novo izkušnjo, predvsem pa za trening in preverjanje trenutne pripravljenosti. Prvih nekaj kilometrov je potekalo po asfaltni cesti, vendar se poznalo, da se teren počasi a vztrajno dviga. In potem je sledil dolg vzpon po ovinkasti cesti, tik preden se je zavilo v strem vzpon na gozdno pot je bil še malo ''lažji'' vzpon po cesti. Pri teku po strmi gozdni poti je prišlo do izraza težavnost proge. Po nekaj kilometrih teka po strmi gozdni poti, je sledilo še kakšen kilometer teka po asfaltu, tudi ta je bil v klanec.



V vasi Prtovča je bila še predzadnja postaja z osvežilnimi napitki in vodo, nato pa je sledilo še 4,5 km peklenskega vzpona po gozdni in gorski poti do vrha Ratitovca. Predvsem zadnja dva kilometra sta bila res huda, ko si že popolnoma utrujen in samo še pogleduješ proti vrhu, proti cilju in ocenjuješ koliko moči ti je še dejansko ostalo za premagovanje najtežjega dela in veliko olajšanje pride, ko zagledaš streho koče, takrat se zaveš, da ti bo uspelo. In res ko pretečeš skozi cilj z dvignjenimi rokami je občutek nepopisen, sam pri sebi se še niti ne zaveš, da ti je uspelo premagati izredno težko progo. Za konec verjetno marsikoga zanima kakšen rezultat sem dosege, rekel bom samo tako, rezultat ni bil v prvem planu, bil pa je v meji načrtovanega. Bistveno pa je to, da sem se tekme udeležil za to, ker je parola našega društva Mens sana in corpore sano - Zdrav duh v zdravem telesu
Tomaž