Mirna gora 1048m

Z Javorja smo se vkljub vstrajnemu pršenju odpeljali k najvišjemu vrhu Bele krajine, Mirni gori.
Mimo Ivančne gorice do Črmošnjic se pot kar vleče. Malo po Črmošnjicah nas lepo viden smerokaz usmeri k našemu cilju. Pozorni moramo biti, ko cesta postane makedamska, da se držimo levih odcepov.  Po dokaj dobrem makadamu se pripeljemo v vasico Planina, kjer parkiramo in se odpravimo po dobro označeni poti k domu na Mirni gori. Vas nas razočara z mešanico propadajočih objektov in vikendov, kjer vsaj nekateri ne sodijo v to vasico.

Ob poti  so oznake rastlin, ki nas navdušijo. Na žalost so oznake tudi kjer ni rastlin.
Pot je zmerno strma in močno spolzka ob mokroti.

Od doma je dobrih deset minut po označeni poti vrh Mirne gore. Pred nadaljevanjem se povzpnemo na razgleden stolp, zvonik in ne moremo si kaj, da ne bi pozvonili za srečo.


Pri vrnitvi smo se ob vznožku odločili, da zavijemo desno do vodohramov in imeli smo kaj videti.


Izlet traja slabi dve uri ob postankih ob vsakem zanimivem pogledu. Ker smo bili sredi gozdov smo si ogledali še Bukev in Hrast, ki imata skupaj 500 let. Le pet minut vožnje od izhodišča za vzpon.


Kot večni sanjači in romantiki še skok do Pugled gore pogledati prekrasne Breze in izvir Kupe.



Vkljub dežju in hladu, prijeten izlet.