Mesečna opravila
Mesečna opravila v OKTOBERU
(Vir: ČZS Brdo pri Lukovici)
- kontrola sumljivih družin
- namestitev zapor za rovke in miši
- panje stisnemo skupaj
- ureditev notranjosti in okolice čebelnjaka
Vse hitrejše se bliža čas zimskega počitka in konec čebelarske sezone ter s tem tudi čebelarskih del. V prvem jesenskem mesecu so čebelje družine že pripravljene na zimo. Počasi se bo polegla še zadnja prezimovanje tam, kjer se je polegla zadnja zalega. V mesecu oktobru čebele še vedno pridno prinašajo hrano iz obrobnih satov v bližino gnezda, kar delno spodbuja matico k omejenem zaleganju jajčec. To ni preveč dobrodošlo, kajti zdajšnja vzreja zalege je dobra le za razvoj varoje.
Če je potrebno v prvih dneh oktobra še dodatno dokrmimo družine. Sladkornemu sirupu dodamo še česen in to v obliki soka iz glavic ali pa posušenega in mletega v prahu. Raztopino v količini 2 litrov dodamo hkrati, tako da jo bodo čebele vskladiščile neposredno v gnezdo in omejile matico pri zaleganju. Ta zadnji obrok bo čebelam osnovna hrana v prvem delu zimskega počitka. Čebele si v tem mesecu že oblikujejo zimsko čebeljo gnezdu. Pri temu moramo biti pozorni, da v kolikor je to na robu panja, le tega pomaknemo v sredino, tako da imajo čebele z leve in desne strani dostop do hrane v satih.
V tem mesecu moramo biti ob lepih dnevih pozorni na tihi rop. Ta se pojavi skoraj neopazno, ko prično čebele roparice iznašati zimsko hrano pri slabših ali brezmatičnih družinah . Če tega pravočasno ne opazimo, nas bo na to opozoril prvi spomladanski pregled, ko bo katera od odmrlih družin brez zimske zaloge. Ob zadnjem pregledu čebel panje še enkrat potežkamo, panjem s premajhno zalogo hrane pomagamo vsaj z dvema medenima satoma, ki ju namestimo sat stran od čebelje gruče.
V mesecu oktobru je čas, ko smo več ali manj končali dela v sami čebelji družini, zato imamo več časa za druga dela v čebelnjaku in okoli njega. Potrebno je predvsem pripreti žrela in pregledati vse odprtine v panjih, da vanje ne zaide kakšen nepovabljen gost v obliki miši ali rovke.
Varoja:
Najpomembnejše čebelarsko opravilo v tem mesecu je natančna ugotovitev navzočnosti varoje. To napravimo tako, da v AŽ panje za 10 dni namestimo testne vložke, medtem ko so ti pri LR panjih že serijsko vgrajeni. Čebelar mora v vsakem trenutku vsaj približno vedeti, koliko varoj je v posameznih čebeljih družinah. Diagnostiko je treba vzeti v zakup kot nujno čebelarsko opravilo, ki ni nič manj pomembno kot preprečevanje rojenja.
Mesečna opravila v NOVEMBRU
(Vir: ČZS Brdo pri Lukovici, "Slovenski čebelar")
- zapažitev panjev
- skrb za mir na čebelnjaku
- pregled in sortiranje satja
- kuhanje voščin
Za november kot zadnji jesenski mesec je značilno hitro padanje dnevnih in nočnih temperatur. Jutra so dolga in hladna, mokra ali celo meglena. Sonce lahko dan ogreje le za nekaj kratkih ur. Še zadnje redke cvetlice v naravi zdaj dokončno uniči slana.
Čebele so že strnjene v zimsko gručo-nekakšno kroglo. Ustvarjanje zimske gruče je zelo pomembno biološko prilagajanje čebel zimskemu času. V tesni gruči, ki jo ustvarijo povečini v spodnjem delu panja, tik ob izletu, s središčem na praznih celicah, kjer so se polegle še zadnje čebele v tem letu, dobo zimo prebile z najmanjšimi izgubami. Fiziološko stanje zimskih čebel, še zlasti čebel iz jesenskega legla je prav tako prilagojeno zimskemu obdobju. V primerjavi s poletnimi čebelami imajo zimske čebele bolje razvite žleze in tudi bolje razvito telo – v njih je nakopičena večja količina beljakovinskih snovi in masti. V telesu zimskih čebel je večji odstotek suhih snovi, ker imajo tudi večjo količino hranljivih snovi, skupna količina vode v njihovih tkivih pa je manjša. Poleg tega se v njihovi krvi povečuje količina enostavnega sladkorja – glukoze. Vse to pa je zelo pomembno za prilagajanje čebel na prezimovanje, saj jim zmanjšuje točko zmrzovanja telesnih sokov in zagotavlja rezervo hranljivih snovi.
Kljub njihovi biološki in fiziološki pripravljenosti na prezimitev izkoristijo vsak sončen topel dan za zadnji jesenski izlet. To je še kako koristno, saj si na teh izletih mogoče še zadnjič izpraznijo debelo črevo in si tako olajšajo prezimovanje.
Za čebele nastopi čas zimskega mirovanja, seveda pa to ne velja za čebelarja. V čebelnjaku in okolici nas čaka še kar nekaj dela. Čebelam moramo zagotoviti toplo in mirno zimovanje ter pripravimo vse, kar v tem obdobju lahko, da bo spomladanski razvoj uspešen.
Če so čebele zapustile medišče, bomo iz njih pobrali satje in pokrili rešetko, očistili medišče prizidkov in propolisa, okenca in nosilne palčke pa očiščene zložili na matično rešetko. Konec meseca bo verjetno že čas, da panje toplo odenemo s primerno zračnimi suhimi blazinami. Še enkrat bomo preverili vsa žrela, in če še nismo, bomo namestili zapore proti rovkam.
Ob zazimitvi in toplotnem paženju panjev bomo še zadnjič zapisali, kakšno je stanje družin, npr.: na kolikšnem številu satov sedijo, strnjenost gnezda, morebitna vznemirjenost posamezne družine itd.
Odvzeto satje bomo sortirali. Satje, ki smo ga izločili in nadaljnje uporabe bomo iztočili, če je v njem še kaj medu, izkopali morebitni cvetni prah in iz okvirjev postrgali propolis.
Satje, namenjeno nadaljnji uporabi, bomo sortirali tako, da bo medeno satje ločeno od satja s cvetnim prahom in drugega satja po starosti. Takšno sortiranje satja nam bo v veliki meri olajšalo delo spomladi pri vnovičnem vstavljanju in urejanju gnezda.
Najpomembneje pa je, kako bomo satje shranili, da ga bomo lahko zavarovali pred voščenim moljem, da bo ostalo suho in ne plesnivo in da se preostali med ne bi prek zime skisal in pokvaril.
Shramba za satje mora biti suha, hladna in tudi dovolj zračna. Priporočljiva je kletna soba v katero namestimo police za satje, satnice in vosek, poleg tega pa imamo v sobi tudi čebelarsko orodje in drugo opremo. Takšna shramba omogoča preglednost, še bolj pomembno pa je, da omogoča varno in zdravo hranjenje satja, orodja in opreme. Čebelarji z manjšim številom panjev naj uporabljajo omare, ki jih je mogoče zatesniti še bolje pa je zamrzovalna skrinja. Od časa do časa moramo v njej prižgati listič žvepla.
Ko so čebele že urejene, satje sortirano in shranjeno, pridelki pa uskladiščeni in pravilno embalirani, če že ne prodani, uredimo še zadnje, to je čebelnjak. November je tudi čas, ko lahko polepšamo in zavarujemo zunanjost panjev in čebelnjaka. V suhih in ne preveč hladnih dneh, ko čebele ne izletavajo, lahko prepleskamo pročelje panjev, jih polepšamo, predvsem pa zavarujemo pred vremenskimi vplivi.
Ko smo pri čebelah in v čebelnjaku postorili za letos skoraj vse, namenimo nekaj več časa tudi sebi in svojim rednim odjemalcem čebeljih pridelkov. Ob pomoči strokovne literature, predavanj, ki jih organizirajo društva in ČZS, širimo svoje strokovno znanje o čebelah, njihovih pridelkih ter koristnosti in pomembnosti čebel v naravi. To obnovljeno in razširjeno znanje posredujmo širši javnosti, saj to je pot do zanimanja za čebelje pridelke, njihovo korist in uporabnost. Osveščeni kupci bodo znali ceniti in uživati dobrine čebeljih pridelkov.
Varoja:
Kadar v čebeljih panjih ni več zalege, so vse varoje na čebelah. To je idealen trenutek za temeljito uničenje preostalega števila varoj. Pozno jesensko tretiranje varoj je nujno, če smo ob oktobrski diagnozi ugotovili, da je v družini preveliko število varoj. Ker le redko kateri čebelarji oktobra izvajajo natančno diagnozo, je priporočljivo izvajati pozno jesensko zatiranje varoj pri vseh čebeljih družinah. Za ta postopek imamo več možnosti in sredstev.
Pozno jesensko zatiranje varoj je uspešno, če odpade malo število varoj. To pomeni, da je v čebelji družini malo čebel poškodovanih od varoj. Če je ob tretiranju odpadle veliko število varoj, je to slabo znamenje, saj je v čebelji družini veliko število invalidov. To je zelo slaba popotnica za naslednje čebelarsko leto in dokaz da je bil čebelar v prejšnjih akcijah premalo uspešen. Novembra te napake ni mogoče popraviti, saj ne obstaja sredstvo, ki bi zacelilo rano invalidni čebeli.
Mesečna opravila v DECEMBRU
(Vir: ČZS Brdo pri Lukovici, "Slovenski čebelar")
KAJ JE TERBA STORITI V MESECU DECEMBRU?
- tržiti in pobirati sadove svojega dela
- zatreti varoje in zapažiti panje
- se pripraviti na praznike
Ko se temperatura spusti na 12˚C se čebele stisnejo v gručo. Na robu gruče se telesna temperatura čebel ne sme zmanjšati pod 8˚C. Čebele ždijo v trdno sklenjeni, v kroglo oblikovani zimski gruči. Tako je namreč površina najmanjša, s tem pa so najmanjše tudi toplotne izgube. Toploto ustvarjajo z aktivnostjo krilnih mišic ob zadostnem viru energije – hrane. Poraba hrane je minimalna, prav tako obremenitev čebel. Poskrbeti moramo, da je pred čebelnjakom in v njem mir. Udarjajoče veje, udarci kljunov ptičev po panjih in drug hrup v okolici čebelnjaka vznemirja čebele, da se najedo medu in pripravijo na obrambo, potem pa imajo težave z iztrebljanjem. Če je nuja prevelika, zunaj pa premrzlo, to storijo kar v panju in bolezen je neizogibna. Za čebele in čebelarja je ta mesec zelo pomemben. Ko v panjih ni zalege, mora čebelar pomagati čebelam, da se dokončno in čim bolj znebijo varoj. Če delo opravimo učinkovito in če ne bo reinvazije, bomo morda imeli pred njimi mir celo prihodnje leto. To je gotovo zadosten razlog, da ob dovolj toplem vremenu decembra enkrat – samo enkrat vznemirimo čebele. Ta dan iz vseh panjev v čebelnjaku najprej odstranim prazno mediščno satje, odkrijem matično rešetko, dodam sredstvo za zatiranje varoj, pokrijem matično rešetko z lesonitno ploščo in panj zapažim. Če uporabljamo penasto gumo, morajo biti vratca odprta, da se ne pojavita vlaga in plesen. Žrela panjev pa naj bodo čim bolj odprta, da bo zračenje panja čim boljše, hkrati pa naj preprečujejo vstop rovkam.
Ta mesec doseže prodaja čebeljih pridelkov vrhunec. Kupci so ta mesec bolj radodarnejši, saj potrebujejo pomoč pri prehladih in skrbi za zdravje, pa tudi pri nakupih daril. Če smo se novembra na to slabo pripravili, se zaradi obilice dela ne bomo mogli dobro pripraviti na praznike ali pa bomo zamudili edinstveno priložnost, da bi bili nagrajeni za svoj trud.
Narediti je treba še obračun tega leta, analizirati storjene napake in se iz njih kaj naučiti.