Šentjanževka

ŠENTJANŽEVKA (Hypericum perforatum) – zdravilna rastlina leta 2019 po NHV Teofrast

V juniju, ko ima sonce največ moči, se na suhih obronkih in v svetlih gozdovih na apnenčastih tleh zablešči šentjanževka. Pravijo, da nobena roža ne vpije toliko žarkov in ne vrne človeku toliko, kot prav ona. Že iz davnine so jo šteli med čarne in zdravilne rastline. Je grmiček z majhnimi listki, posejanimi z navideznimi luknjicami, ki so v resnici žleze z eteričnim oljem. Če živorumeni cvet zmečkamo, se pocedi rdeči sok, ki je osnova bajkam in pripovedkam.

Kres in krst sta tako podobni besedi, da ni bilo težko pripisati rastlini ime po Janezu Krstniku, ki goduje 24. junija (Šentjanž), ko se najbolj razcveti. Tako so enostavno prekrili kresna poganska praznovanja.
Nabiranje: maj-september v času cvetenja gornji del rastline

Vsebuje grenčine, eterična olja, čreslovine, ogljikove hidrate, smole, rdečilo hiperin in druge snovi.
Že stari Grki so jo uporabljali kot zdravilno zelišče. Dioskurid jo je priporočal pri vročini in opeklinah kot ovitek. Opisal je tudi smolnat okus rastline, ki pomaga pri prebavi in izločanju seča.
Paracelsus iz 15. stoletja je priporočal olje pri zlomih, čaj pa pri ranah in milejših duševnih težavah.
Kneipp je zelo cenil široko uporabnost olja pri revmatičnih bolečinah, putiki in poškodbah. Čaj naj bi pomagal pri prehladih, krvavitvah in stresu.

Tudi sodobna medicina potrjuje zdravilnost šentjanževke. Krepi živčevje, sprošča, blaži strah in nemir. Uporabljamo jo pri lažjih depresijah. Učinek se pojavi šele po 3 do 4 tednih. Zato za čaj zjutraj in zvečer prelijemo žlico zelišča s kropom 1 skodelice, pustimo okoli 5 minut in to pijemo kakšne 3 mesece. V tem času se zaradi fotoalergije ne sončimo, saj se lahko pojavi mehurjavost kože in ostanejo pigmentirane lise.

Ne uporablja pa se v kulinariki.

Daje se v olje, ki ga za 5 tednov postavimo na sonce, da se oranžno rdeče obarva. Uporabno je zunanje pri opeklinah in ranah, pa tudi za vzdražene in razpokane prsne bradavice doječih mater.
V meni se lahko pojavi razdražljivost, navali vročine in potenja, potrtost, nervozno srce, glavoboli in omotičnost. Pomagajo zelišča, ki vplivajo pomirjujoče: baldrijan, melisa, meta, šentjanževka- posebej pri potrtosti.

RUMENA je barva svetlobe, zlata in slave. Osrečuje, uravnoveša in razveseljuje. Goethe je rekel, da tudi lenuhe spodbudi k delu. Pri zdravljenju deluje na jetra, žolč in prebavne organe. Pri nas ima slabšalni pomen ljubosumja in zavisti, na Kitajskem pa je barva središča, harmonije in uravnoteženosti.
ORANŽNA širi vedrost in veselje, izžareva varnost in dobrodušnost, vzpodbuja stike z okoljem.


PRIPRAVA ŠENTJANŽEVKE

OLJE - nepogrešljivo v domači lekarni
Cvetove in osmukane liste damo v steklenico, prilijemo 3 do 4-kratno količino olja in postavimo za 5 do 6 tednov na sonce, da postane globoko rdeče barve. Precedimo in spravimo v temnih steklenicah v hladnem prostoru.
Uporabimo ga za masažo pri revmatičnih in protinskih bolečinah, pri poškodbah in za celjenje ran, pa tudi za sončne opekline. Pri krčih in bolečinah v trebuhu vzamemo 10 kapljic v žlici vode.

ČAJ - pomirjevalni učinek
Posušene cvetove prelijemo s kropom in pustimo stati 5 minut. Pijemo ga pri nemirnem srcu, oslabelih živcih, slabokrvnosti, težavah v meni, izgorelosti, pa tudi pri želodčnem katarju.
Če mu primešamo belo omelo, pomaga pri ženskih težavah, z dodatkom aloe pa dobro vpliva na jetra.

TINKTURA
V litru žganja namakamo vsaj 3 tedne dve pesti cvetov.
Uporabimo jo za vtiranje pri starih ljudeh zoper drhtenje udov in pri revmi.

OBKLADEK
Suho zelišče in sol omočimo in kot obkladek navežemo na mesto zbadanja.

Pri vseh pripravkih je treba upoštevati, da je šentjanževko potrebno uporabljati na dolgi rok, da se je treba posvetovati z zdravnikom ob uporabi drugih zdravil, saj mnogim izniči delovanje. Tudi soncu se je treba ogniti, ko jo uporabljamo, saj lahko povzroča fotosenzibilnost.

Francka Čuk