Domov | Dejavnosti | Zelišča v vsakodnevni rabi

Zelišča v vsakodnevni rabi

ZELIŠČA V VSAKODNEVNI RABI

Uporabimo znanja zdravnikov, biologov in ljubiteljev poznavanja zelišč. Nekoč je bilo mnogo tistih, ki so se jih posluževali po napotkih naturopatov in zdravilcev Kneippovega kova, ljubitelji, zeliščarji.
Tovrstne zapise o rastlinah in njih učinkovanjih srečamo že v zapisih S. Kneippa in drugih cerkvenih knjigah ter poučnih zapisih. Uporaba le-teh rastlin se je zapisana ohranila do današnjih dni in se upošteva v elementarnem zapisu. Veliko je prevedenega v zapisih, ki so bili izdani v edicijah izpred 100 let in več v našem jeziku.

Za Kneippa je predstavljala voda najpomembnejši sestavni del zdravilstva. Preizkušanje različnih rastlin pripravljenih na različne načine, kar nedvomno delamo in raziskujemo še danes. Preizkušal je najprej na sebi ali na ljudeh, ki jim je verjel. Te izkušnje je zapisal in jih apliciral na bolne in pomoči potrebne. Zeli je spoznal že kot otrok, ko je sledil materi, ki je po svojih močeh skrbela za otroke v njihovi družini.

Današnji zeliščarji so znova stopili med ljudi in poskušajo jih poučiti o rastlinah, načinu pridelave ali nabiranja zdravilnih zelišč. Glede napredka na področju zdravilstva se do današnjih dni uporabljajo zeli v obliki tablet, kapsul, prahu in tinktur, izdelanih po recepturah starih zdravilcev.

Vedeti je potrebno čemu služijo in kake vsebnosti, ki koristijo zdravju in jih imajo v sebi. Nujno pa je poznati način priprave količine, ki jo naj uživamo in koliko časa je ta pravo obdobje. Razlaga postopkov se je bogatila skozi desetletja, dodajala so se spoznanja kako ali kašne rastline od drugod.
Skratka nikar ne delajmo na pamet, povprašajmo tiste, ki vedo kaj več.

Doma si ustvarimo zeliščno in klasično lekarno, ki naj vsebuje najnujnejše za pomoč v danih potrebah. Uporabimo zeli iz okolja in dodajmo tista, ki jih prinesemo tudi od drugod.
Pomembno ob tem je, da vemo kako se zeli med seboj povezujejo v pozitivne koristne povezave in vplivajo na potek zdravljenja.


DOMAČA LEKARNA


V času službovanja si je naš vzornik uredil v samostanu, kjer je služboval, lekarno, iz katere je jemal zelišča za čaje poparke, za obkladke, tinkture, ki jih je ustvarjal, kakor tudi masti in olja, ki so koristile pri zdravljenju. Bil je zdravilec in si je za potrebe delovanja ustvaril v bližnjem parku zeliščni vrt, zasajen z zdravilnimi zelišči in začimbnicami.
Ljudem je priporočal podobno zasaditev, kar velja še danes. Lahko je to vrtiček, lahko so z njimi okrašene okenske police in balkoni in okenske police v kuhinjah, kjer jih pogosto uporabljamo smiselno.

Poudariti moramo, da pripravkov ni modro uporabljati v velikih količinah, ampak zmerno in daljše obdobje. Vedeti moramo, da v zdravilstvu zdravimo na dolgi rok.

Lekarna naj bo smiselno urejena po skupinah kot so tinkture, v drugem predelu čaji, v tretjem predelu prahovi, v četrtem pa olja. Lekarna naj bo v predelu stanovanja, kjer je hladneje, temno in suho. Vse kar vsebuje naj bo popisano in zabeleženo. Poudarek je na natančnosti in vedenju. Za vse pripravke je pomembno, da je uporabnost le-teh pravšnja do leta dni, potem jih je potrebno zavreči.

Našteli bomo nekaj tovrstnih rastlin :
Aloja, angelika, arnika, bezgovec, brinje, borovnice in črnice, brezova skorja, encijan, galun, grško seno (grški detelj), habat (za odvajanje vode-podoben brinu), preslica, jagodičje, janež, šentjanž, rožmarin, oljčni lističi in podobno, kafra, kamilice, koprive, koščeni prah, krčna trava, kreda, laneno seme, lapuh, lipov cvet, lučnik, mandljevo olje, meta vseh vrst, melisa, motovilec, nagelnjevo in klinčkovo olje, oglje, omela, pelin, trpotec, cikorija, rožmarin, slezenovec, skuta, šipek, sivka, smetlika, drevesna smola, strd, tavžentroža, trnovčev cvet, trobentica, dren, vijolice, vinska rutica, zelje, žajbelj.
Za vse rastline imejmo zapisan njihov opis, delovanje, kot tudi rastišča!

KAJ LAHKO NAREDIMO V DOMAČI LEKARNI

Tinkture ali ekstrakti

Iz rastlin lahko delamo izvlečke tako, da jih večinoma posušimo v senci, nikoli na soncu. Posušene rastline v dobro tesneči steklenici prelij z žganjem, špiritom. Zapri in postavi na topel kraj. Tako nastane v kratkem času tinktura, mnogo boljša je če dalj časa stoji. Uporabljamo jo po kapljicah ali žličkah.

Čaji
Rastline nabirajmo v času, ko cvetijo po suhih, sončnih legah. Naberi rastline vsako leto sveže. Posušene rastline primi s tremi prsti jih daj v vodo, prelij ali prekuhaj. Kneipp pa je imel navado rastline pustiti vreti do 15 minut, da iz njih izvrejo koristne sestavine. Čaj pijmo iz manjših porcelanskih skodelic.

Prahovi
Posušene rastline zmeljimo v prah, ki vsebuje korenine, liste, vejice, jagodičje. Prah lahko poleg za pripravo čajev dodajamo tudi v hrano, tako lahko tudi bolniku pomagamo zaužiti zdravilni prah.

Olja
Večino olj kupimo v lekarnah, nekatera pa naredimo tudi sami z destilacijo in hladnim postopkom.
Povejmo, da bi nas Kneipp dodobra izprašal o težavah, ki nas pestijo. Bil je odličen komunikolog, ki je znal pristopiti k človeku, ga poslušati in v njem vzbuditi zaupanje. Predvsem pa mu je znal dati njemu primerne sestavine.

Povzetek in samostojne misli po knjigi Domači zdravnik po naukih župnika Kneippa iz leta 1892 (Mohorjeva družba).
Upoštevajmo njegove ideje in jih ponesimo v današnji čas.
»ZA VSAKO BOLEZEN RASTE ZEL» po Sebastianu Knaippu.

ZUNANJA UPORABA ZELIŠČ

- Celotne kopeli z dodatkom močnega čajnega poparka
- Delne kopeli, kjer kopamo le prizadeti del
- Rastoče kopeli za noge, pripravi močan čaj timijana in njivske preslice, delujejo pri trenutnih okužbah
- Inhalacije 1-2 žlici droge prelijemo s ½ litra vode
- Ovitki in obkladki, ki jih lahko improviziramo s tkaninami, ki ne poškodujejo bolnih mest na telesu
- Umivanja so uspešna pri kožnih težavah, saj jih ublažimo. Površine brišemo s krožnimi gibi s krpami iz platna ali lana, ki jih namočimo v čaj. Hraste najprej rahlo namočimo, jih zmehčamo, nato pa odstranimo.
- Raztopine za grgranje - grgramo najmanj 1 minuto, usta pa izpiramo vsaj 5 minut z neoslajenim mlačnim čajem (žajbljev čaj, kamilice in grenčine ostalih rastlin)
- Izpiranje oči zmeraj s mehko krpico namočeno v čaj, v smeri od senc proti nosu, vsako oko do 3 minute. Poparek naj bo brez dlačic, najprimernejša je smetlika in tudi kamilica, lahko pa je tudi destilirana mlačna voda.
- Zeliščne vrečke - suha zelišča v vrečkah zaradi vsebnosti eteričnih olj. Le-ta pomagajo za boljšem spancu. Vrečke segrejemo nad paro ali jih potopimo v vročo vodo, vroče položimo na ustrezno mesto.

Ob uporabi zdravilnih zelišč pa naj uporabnikom ne bo težko naučiti se, prebrati, vprašati ali slediti lastnim spoznanjem. Poudarjam, da naj jih uporabljamo dnevno tudi v prehrani za dober okus in počutje.
ZA VSAKO BOLEZEN ROŽCA RASE, je osnovna misel zeliščarjev in tudi mnogih ljudi.