Skupina MIRNA, 4.11.2013

04.11.2016 je skupina Mirna praznovala svoj 3. rojstni dan na Bledu. Prav je, da se ob tej priliki zahvalim v imenu vseh članov naši Anki, ki je pred tremi leti skupaj z Neno zbrala toliko poguma, da je ustanovila skupino, za katero skoraj nihče ni verjel, da se bo obdržala. Pa se je! Na začetku nas ni bilo veliko, zdaj pa smo postali velika, aktivna skupina, ki večinoma ne začne dneva brez jutranje telovadbe.

Ob tej, za nas pomembni tretji obletnici, smo se odločili, da jo dostojno proslavimo z malo daljšim celodnevnim izletom na Bled.Skoraj vsi člani smo se v petek zgodaj zjutraj z avtobusom odpeljali proti Gorenjski. Jutro je bilo še megleno, ampak to nam ni kvarilo razpoloženja. Kmalu se je megla razkadila in pred nami se je v prvih sončnih žarkih prikazala pokrajina v prečudovitih jesenskih barvah. Hribi na obeh straneh avtoceste so žareli v barvah vshajajočega sonca in vedeli smo, da nas čaka čudovit dan. Po krajšem postanku smo ob 9. uri prispeli na Bled. Naša članica Dragica je pripravila več variant ogleda , pač glede na želje in možnosti članov. Večina nas se je odločila za 6 km dolgo pot okoli jezera. Tisti, ki tega niso zmogli, pa so se okrog jezera popeljali s kočijo. Uživali smo ob pogledu na jezero, ki se je kot biser lesketalo v objemu gora, na otoček s cerkvico na njem,pa na grad, ki se je mogočno dvigal nad jezerom.Po sprehodu,ki je trajal dobro uro in pol ,smo se posladkali še z blejsko rezino; in se ob 12. uri odpeljali v Lesce.Tu smo se za kratek čas zadržali v trgovini tovarne Gorenjka, potem pa nadaljevali pot v Radovljico oziroma Radoljco, kot ji rečejo domačini. Prelepo starodavno mestno jedro nas je navdušilo.To je kraj,ki nas ni pustil ravnodušne, saj je tu marsikaj videti. Ogledali smo si zelo zanimivo delavnico za izdelavo lectarskih izdelkov in nazadnje še čebelarski muzej, ki je eden najlepših v Evropi. Izlet smo zaključili z odličnim kosilom vbližnji gostilni.

Lepo smo se imeli. Nasitili smo vse naše čute : oči s čudovito jesensko pokrajino , želodec in grlo pa z dobro jedačo in pijačo. V poznih popoldanskih urah smo se vsi zadovoljni vrnili domov.

Besedilo: Jana Petrovac







_________________________________________________________________________________________

Telovadba v skupini MIRNA

04. junij 2016 - vabilo na MIrno - srečanje skupin ŠZ Dolenjske in Bele krajine

Začetek naše jutranje telovadbe »1000 gibov« , katere idejni vodja je g. Nikolaj Gryshin dr. medicine, manualni terapevt sega v 4. november 2013, ko smo pod vodstvom ge. Dunje Gartner prvič telovadili na Mirni.

Na začetku nas je bilo 13, danes - po dveh letih in pol, naša skupina šteje 40 članov, na kar smo zelo ponosni. Vsako jutro ob pol osmih od ponedeljka do petka, včasih tudi na praznik telovadimo na prostem, ne glede na letni čas in vreme.

Telovadba nam je zares zlezla pod kožo. Zjutraj z lahkoto vstajamo, če kakšen dan ostanemo doma, nam telovadba manjka in zdi se, da dan ni tak , kot bi moral biti. S polurno vadbo na svežem zraku dobro razgibamo vse sklepe – od prstov rok do prstov nog, pospešimo pretok kisika v telesu in se napolnimo z energijo, ki jo potrebujemo za dan pred seboj. Ob in po vadbi nam veliko pomeni tudi druženje. Prej smo se slabo poznali, s Šolo zdravja smo postali ena velika družina. Druženje večkrat podaljšamo ob jutranji kavici, praznujemo rojstne dneve in vsak zadnji petek v mesecu gremo na pohod pod vodstvom naše prostovoljke ga.Olge, ki ga pogosto zaključimo s piknikom.

Za okolico smo hitro opaženi, saj se naša razpoznavna oranžna barva vidi že od daleč. Našo jutranjo telovadbo podpira tudi Ministrstvo za zdravje in se hkrati pojavlja kot oblika množične rekreacije, saj v Sloveniji telovadi preko 2000 članov ŠZ pod vodstvom vaditeljev – prostovoljcev. Dobro sodelujemo z lokalno skupnostjo, z DU upokojencev, ki so nas vzeli za svojo rekreacijo, z Občino Mirna, Zdravstvenim domom Mirna, OŠ Mirna, OŠ Mirna s prilagojenim programom, načrtujemo pa tudi sodelovanje z vrtcem. Velik poudarek dajemo medgeneracijskemu sodelovanju. V letošnjem šolskem letu sta se trikrat srečali dve generaciji v okviru Zdrave šole OŠ Mirna. Telovadili smo skupaj z učenci OŠ Mirna in pa z učenci OŠ s prilagojenim programom, z nami pa so telovadile tudi njihove mentorice. Vzdušje je bilo enkratno. Otroci so povedali, da jim je naša telovadba zelo všeč in da bodo svoje babice in dedke nagovorili, naj se nam priključijo in da bodo tudi oni še prišli. V bodoče nameravamo s tem sodelovanjem nadaljevati. Še posebno pa smo ponosni in počaščeni, ker si je študentka specialne pedagogike iz našega kraja za temo seminarske naloge izbrala Šolo zdravja in izvajanje telovadbe »1000 gibov«. Ves teden je z nami pridno telovadila. Po zagovoru pa nam je prišla povedat, da je bila mentorica, pri kateri je opravila seminarsko nalogo zelo navdušena. Mlada generacija je polna življenja, pred seboj ima še marsikaj, mi starejši – modrejši pa imamo z leti vse bolj omejene možnosti. Drug z drugim lahko živimo bolj polno in aktivnejše življenje.

V soboto, 4.junija 2016 naša skupina organizira srečanje skupin ŠZ Dolenjske in Bele krajine na Mirni, pod mirnskim gradom. Srečanje smo si zamislili kot medgeneracijsko sodelovanje, saj bodo dogodek skupaj z nami oblikovali učenci OŠ Mirna, naši vnuki, dedki in babice in seveda naši gosti. Na Dolenjskem in v Beli krajini jutranjo telovadbo izvaja 17 skupin. Želimo in upamo, da se našega srečanja udeležijo v čim večjem številu.

Idejni vodja, g. Nikolaj Gryshin, se žal našega srečanja ne bo mogel udeležiti. Telovadbo bo vodila ga. Dunja Gartner, ki strokovno sodeluje z g. Grishinom, dosedanja predstavnica dolenjskih in belokranjskih skupin v upravnem odboru DŠZ in je vodja skupine ŠZ iz Šmarjeških Toplic.

Na ta dogodek se z veseljem in odgovorno pripravljamo in verjamemo, da se bomo imeli lepo!

Vabimo vse, ki želijo storiti nekaj dobrega zase!

Ana Popit

Jutro je. Mirna se počasi prebuja. Hitim na našo jutranjo telovadbo. Že tretje leto prihajamo na to mesto sredi dolenjskega gričevja. Prihajamo iz vseh smeri, nekateri peš, drugi s kolesi in tretji, bolj oddaljeni, tudi z avtomobili. Čudovito je telovaditi ob tej zgodnji jutranji uri. Luna bledi in noč se umika svetlemu jutru. Videti zoro, kako se počasi priplazi in užene temino noči, je posebno doživetje. Mrzla sapica nas hladi in hitro začnemo z vajami, da se ogrejemo.

Danes je zadnji petek v tem mesecu in čaka nas pohod, ki je postal že tradicionalen zaključek vsakega meseca. Smer in dolžino naših poti prepuščamo kar naši izkušeni pohodnici Olgi, ki nas vsakokrat popelje drugam. Včasih so naši pohodi daljši, kadar pa nam vreme ni naklonjeno, se zadovoljimo z malo krajšim sprehodom. Svež jutranji zrak nas je že dodobra prebudil in po končani polurni telovadbi smo razgibani in polni energije, pripravljeni še za en podvig. Nad nami se na hribu prebuja »Speča lepotica«, naš mirenski grad, ki nas vedno znova navdušuje s svojo mogočnostjo in lepoto. Daljša in zahtevnejša pot je dolga približno 15 km, krajša in manj zahtevna pa 8 km. Možnosti za pohode je pri nas res veliko.

Naokrog se dvigajo griči, posejani z vinogradi. Pokrajine, skozi katere hodimo ali se v njih ustavimo, ne dojemamo samo z očmi, saj imajo pokrajine tudi glas, vonj in, ne nazadnje, tudi okus. Tu se nasitijo vsi naši čuti; oči z zasanjano dolenjsko pokrajino, želodec in grlo pa z domačimi dobrotami. Kamorkoli se že odpravimo, nas na cilju vedno čakajo odprta vrata kakšne zidanice, kjer si odpočijemo, potešimo lakoto in žejo. Za to vedno poskrbi katera od naših telovadk. Zadovoljni se vračamo proti domu. Spet smo nekaj dobrega naredili zase.

Zavedamo se, da se vse da, in da nikoli ni prepozno.

Zapisala: Jana Petrovac

Napovednik za regijsko srečanje skupin ŠZ - Dolenjska in Bela Krajina si lahko
OGLEDATE TUKAJ in/ali PRENESETE TUKAJ.