Peter Novak prebuja domišljijo v Dobrepolju

Včasih sedem pred računalnik in razmišljam o rdeči niti članka, ki nastaja. Nič koliko tega, o čemer bi govorila, a kaj je tisto o čemer želim govoriti? O čem naj teče zgodba? To je samo delček zgodbe, ki sem jo užila – o bistvu razstave ve avtor mnogo več, kot jaz.

No, v teh dneh pa sem imela priložnost zastaviti par vprašanj avtorju omenjene razstave in prav prvo vprašanje je bilo: kako avtor izbere svoj motiv? Odgovor: motiv izbere avtorja. In kaj naj zdaj? Očitno mene ni še noben motiv prav zares obdržal, da bi ga gnetla in razpredla, ampak me vsi samo nekaj ovohavajo. Čeprav je bolj verjetno, da mi le manjka vztrajnosti, ker to, da nimam vedno časa, pač ne velja. Čas je, čas bo - gre pač za prioritete. Motiv, torej. Petra imajo motivi zelo radi, saj je ustvaril preko 700 tovrstnih risb različnih velikosti – nekateri presegajo tudi formate 100x100cm. Lahko bi govorili o »zreli dobi« mojstra o dozorevanju, ki ni – še ni – končano.

Pa pojdimo malo v zakulisje zgodovine: vse skupaj se je začelo v šolskih klopeh, ker mu je bilo dolgčas pri pouku. In tako so nastajali prvi motivi, risbe s svinčnikom in se v današnji dobi tehnologije modernizirale ter postale računalniški »up grade« ali računalniško obdelana risba.

Kaj meni sporočajo razstavljene Petrove kreacije: vsekakor v prvi vrsti moč in samozadostnost, skrivnost, žarenje barvnega nanosa, postopno stopnjevanje k sredici s paradižem v razpoznavnih likih ženskega telesa in akt v tipičnem zasuku in izrazni formi. Pravijo, da so motivi avtorja zrcalo njegove alter osebnosti, duše, ki jo nosi, saj simbolizira njemu pomembne vrednote in načela, tudi tiste bolj ekstremne. In temu bi po pregledu razstavnih ilustracij pritrdila. Njegov svet ni ravno moj, saj je to svet upodobljenih likov iz frekvenc znanstvene fantastike, računalniških igri in nasploh Cyber življenja, kjer vedno zmaga znanje, moč in strast. Skozi predstavljeno fantastiko mi na nek način sporoča tudi to, da življenja ne jemlje preveč resno, ampak se v njem zabava in s domišljijskim svetom dopolnjuje sivino dneva. Sicer se pa iz življenja tako ali drugače ne izvlečemo živi. Ne v tej formi ... Zato se smejmo, podarjajmo nasmehe, veselje in ljubezen. Za sranje, žalost in j… si tako ali drugače jemljemo preveč časa, ne da bi se tega zavedali ...

Če ste že zamudili njegovo razstavo v podtonu gotik, metal ali hard rock glasbe okrepljeno s poezijo Andreja Debeljaka in si na dražbi niste uspeli kupiti njegovega motiva, lahko poskusite še nekaj: recimo, da bi za en dan lahko zamenjali svoje možgane s Petrovimi. Ali z možgani kateregakoli drugega ustvarjalca. Katerimi koli. Tudi tistimi, ki so že zdavnaj mrtvi. Katere bi vzeli za en dan? Le tako se lahko preizkusite v enodnevni avanturi spoznavanja in dojemanja ustvarjanja? Priložnost, ki se lahko pojavi enkrat ali večkrat v življenju. Pa poskusite. Mogoče najdete odgovor.

No, dajte….ne odlašajte. Bistvo je očem ne vidno!

ST*ART
Saša Strnad