2011 Evropsko leto prostovoljstva
Bodi prostovoljec – spreminjaj svet
Svet Evropske unije je leto 2011 razglasil za evropsko leto prostovoljnih dejavnosti. Prostovoljsko delo lahko prispeva k omejevanju revščine, višji zaposljivosti prebivalstva, višji solidarnosti družbe in višji kvaliteti življenja. Evropsko leto prostovoljnih dejavnosti tako razumemo tudi kot priložnost za dodatno spodbujanje prostovoljskega dela ter promocijo prostovoljskih organizacij. Predstavlja možnost, da se zahvalimo več kot 150.000 posameznikom, ki v Sloveniji, brez pričakovanja neposrednih koristi zase, namenjajo svoj čas, znanje in veščine za izboljšanje dobrobiti državljank in državljanov.1. Splošne informacije
Evropska unija vsako leto izbere eno akcijsko temo za ozaveščanje državljanov in nacionalnih vlad o določenem vsebinskem vprašanju. Leto 2011 je bilo z odločbo Sveta EU tako razglašeno za Evropsko leto prostovoljnih dejavnosti za spodbujanje aktivnega državljanstva. Kampanja za povečanje ozaveščenosti se izvaja tako na evropski ravni kot tudi na ravni nacionalnih držav.
Za izvedbo aktivnosti na nacionalnih ravneh so države članice imenovale nacionalne usklajevalne odbore. V Sloveniji je nacionalni usklajevalni odbor sestavljen iz predstavnikov različnih javnih institucij in nevladnih organizacij. Ministrstvo za javno upravo za usklajevalni odbor opravlja strokovne in administrativne naloge.
2. Cilji Evropskega leta prostovoljnih dejavnosti na EU ravni in v Sloveniji
(1) Splošni cilj evropskega leta prostovoljnih dejavnosti je ustvarjanje ugodnih pogojev za prostovoljstvo v Evropski uniji ter povečanje prepoznavnosti prostovoljskih dejavnosti.
Prizadevanja bodo usmerjena v doseganje naslednjih ciljev:
• Vzpostavljanje ugodnega okolja za prostovoljstvo v EU (vzpostavljanje sistemskih pogojev za razvoj prostovoljskega dela npr. sprejem in sprememba zakonodaje, ki prispeva k olajšanju prostovoljskega dela);
• Krepitev pristojnosti organizatorjev prostovoljnih dejavnosti (podpora prostovoljskim organizacijam, podpora razvoju novih oblik prostovoljskega dela, spodbujanje povezovanja in sodelovanja med organizacijami civilne družbe ter med civilno družbo in drugimi sektorji);
• Priznavanje prostovoljskih dejavnosti (spodbujanje pobud za posameznike, podjetja in organizacije za razvoj prostovoljstva in prizadevanja za priznavanje veščin in kompetenc pridobljenih s prostovoljnim delom);
• Krepitev ozaveščenosti o koristih in pomembnosti prostovoljstva (spodbujanje ozaveščenosti o pomenu prostovoljstva).
Evropsko leto prostovoljnih dejavnosti potek pod sloganom: BODI PROSTOVOLJEC IN SPREMINJAJ SVET.
(2) Z namenom doseganja trajnosti rezultatov izvedenih aktivnosti je Slovenija kot nacionalno prioriteto določila:
Promocija prostovoljstva in krepitev ozaveščenosti o njegovem pomenu.
Pri tem bo posebna pozornost posvečena:
• Ozaveščanju splošne javnosti o pomenu prostovoljskega dela in njegovem prispevku k družbeni blaginji;
• Spodbujanju mladih v prostovoljske aktivnosti;
• Ozaveščanju gospodarstva o prostovoljskem delu tj. uveljavljanje korporativnega prostovoljstva;
• Ozaveščanju javne uprave o pomenu prostovoljstva.
Za doseganje zastavljenih ciljev bo pripravljenih več srečanj in dogodkov namenjenih zgoraj navedenim ciljnim skupinam. Dogodki tj. okrogle mize, forumi, konference bodo medsebojno povezani in izvedeni v različnih lokalnih/regionalnih okoljih in organizirani na način, da bodo predstavljali odprt prostor namenjen izmenjavi idej, dobrih praks in spodbujanju mreženja ter sodelovanja med različnimi akterji.
K dejavnemu sodelovanju pri izvedbi Evropskega leta so bila povabljena vsa ministrstva in javne službe, javni sektor, lokalne skupnosti ter nevladne organizacije.
V podporo ozaveščanju prostovoljstva v Sloveniji, je nacionalni usklajevalni odbor za izvajan Evropskega leta prostovoljstva imenoval naslednje ambasadorje Evropskega leta prostovoljstva:
1. Barbara Miklič Türk; soproga.prs@up-rs.si
2. Boštjan Klun; bostjan.chili@gmail.com
3. Vlasta Nussdorfer; vlasta.nussdorfer@gmail.com
4. Magdalena Strmšek; magda.strmsek@gmail.com
5. Anica Mikuš Kos; kos.a@siol.net
6. Petra Matos; petra.matos@ocistimo.si
7. Živa Vadnov; ziva.vadnov@gmail.com
8. Darko Nikolovski in info@saminorci.com
9. Anton Koren. anton.koren@gasilec.net
Z namenom lažjega spremljanja dogodkov in drugih aktivnosti je bil pripravljen koledar dogodkov, ki je dostopen na:
http://www.mju.gov.si/si/delovna_podrocja/nevladne_organizacije/za_nevladne_organizacije/evropsko_leto_prostovoljstva_2011/.
Za več informacij o izvedbo Evropskega leta prostovoljnih dejavnosti smo vzpostavili posebno spletno pod-stran, na kateri lahko najdete več informacij:
http://www.mju.gov.si/si/delovna_podrocja/nevladne_organizacije/za_nevladne_organizacije/evropsko_leto_prostovoljstva_2011/.
Prav tako bi opozorili na spletno stran http://www.prostovoljstvo.org/, na kateri prav tako lahko najdete več informacij o prostovoljstvu ter izvedbi Evropskega leta prostovoljskih aktivnosti.
Za več informacij o izvedbi evropskega leta prostovoljnih dejavnost smo dosegljivi po elektronski pošti ali telefonu:
Vanda Remškar Pirc
Tržaška cesta 21, Ljubljana
Telefon: (01) 478 8670
Telefaks: (01) 478 8723
E-pošta: vanda.remskar-pirc@gov.si
3. Prostovoljstvo v Sloveniji
V Sloveniji doslej ni bilo opravljenih celovitih raziskav s področja prostovoljskega dela, ki bi podale oceno o obsegu opravljenih prostovoljskih ur, vrstah dela, ki ga opravljajo prostovoljci in njihovih izvajalcih. Na podlagi pregleda parcialnih analiz in raziskav je mogoče podati okvirno oceno obsega prostovoljskega dela in njegov prispevek k blaginji države.
Raziskava Velikost, obseg in vloga zasebnega neprofitnega sektorja v Sloveniji ugotavlja, da je bilo v Sloveniji v letu 2004 aktivnih med 280.000 in 350.000 prostovoljcev, ki so opravili za 1.239.756 delovnih ur, kar predstavlja obseg dela 7.125 polno zaposlenih delavcev. V povprečju so prostovoljci opravili mesečno 149 ur. Po drugi strani je študija Slovenske Filantropije, opravljena v letu 2008, ki je pridobila podatke 54-ih nevladnih organizacij in 39-ih javnih zavodov evidentirala nekoliko nižje število prostovoljcev tj. 183.025, ki pa so, po ocenah anketiranih nevladnih organizacij, v letu 2008, opravili kar za 14.694.588 prostovoljskih ur .
V zvezi s številom prostovoljcev je opazen trend povečevanja števila aktivnih prostovoljcev. Med prostovoljci prevladujejo zaposleni z višjo stopnjo izobrazbe. Pomembno skupino prostovoljcev predstavljajo tudi dijaki in študentje ter upokojenci.
Spolna struktura prostovoljcev v Sloveniji pokaže, da je večina prostovoljcev moškega spola (58,7 %) , kar je mogoče razložiti z visokim odstotkom nevladnih organizacij, ki delujejo na področju športa. Med mladimi prostovoljci prevladujejo ženske, ki predstavljajo kar 75 % vseh mladih prostovoljcev.
Slovenski prostovoljci opravljajo prostovoljsko delo na najrazličnejših področjih kot so: varovanje okolja, civilna zaščita in reševanje, kultura, sociala, človekove pravice in civilne svoboščine, vzgoja in izobraževanje, zdravstvo, turizem, šport in družbena odgovornost. Prostovoljci opravljajo tako administrativna kot visoko strokovna dela.
Natančne ocene prispevka prostovoljskega dela v bruto domačem proizvodu ni mogoče podati, ocene variirajo od 0,08% do 5 % .
Na področju vključevanja v prostovoljsko leto je v zadnjih letih v Sloveniji zaznati precej sprememb: povečuje se delež t.i. kratkoročnega oziroma projektnega prostovoljstva, delež starejših prostovoljcev in število prostovoljcev, ki sodelujejo pri izvajanju visoko strokovnih nalog tudi takih, ki pomenijo dopolnitev izvajanja javnih storitev. Omenjene spremembe od prostovoljskih organizacij zahtevajo več managerskih znanj za pridobivanje in upravljanje s prostovoljci ter večje število mentorjev, ki zagotavljajo ustrezno usposobljenost prostovoljcev za izvajanje prostovoljskih aktivnosti. Povečujejo se tudi administrativne zahteve glede poslovanja prostovoljskih organizacij ter nestabilnost finančnih virov za njihovo delovanje.
Kljub dolgi tradiciji prostovoljskega dela v Sloveniji le-to ni celovito sistemsko urejeno in opredeljeno kot posebna oblika dejavnosti, ki se izvaja v javno dobro in prispeva k blaginji države. Umanjkanje sistemske ureditve dopušča njegovo izkoriščanje in onemogoča jasno določitev pravic in dolžnosti vseh udeleženih v procesu prostovoljskega dela tj. prostovoljcev, prostovoljskih organizacij ter uporabnikov prostovoljskega dela. Odsotnost sistemske ureditve področja onemogoča razvoj
Za področje prostovoljskega dela v Sloveniji ni opredeljena celovita strategija razvoja prostovoljstva, temveč je značilna razpršenost urejanja med različnimi ravni (nacionalna/lokalna), področji ter resorji, kar otežuje razvoj ukrepov za večanje njegove prepoznavnosti in stimulativnega okolja za hitrejši razvoj ter zagotovitev stabilnejših pogojev za delovanje prostovoljskih organizacij. V prihodnosti pa je potrebna pa je tudi jasna določitev vloge države in lokalnih skupnosti pri promociji, razvoju in sistemski podpori prostovoljstva.
Zaradi odsotnosti sistematičnega spremljanja in vrednotenja ni mogoče natančno določiti njegovega prispevka k višji kakovosti življenja prebivalcev.
Z namenom vzpostavljanja stimulativnega okolja za hitrejši razvoj prostovoljstva, je Republika Slovenija v letu 2010 pristopila k pripravi sistemskega zakona o prostovoljstvu. Zakon, ki določa minimalne pogoje za prostovoljce in prostovoljske organizacije, za organiziranje in opravljanje prostovoljskega dela, za sistematično spremljanje in vrednotenje prostovoljskega dela ter vlogo države, delno tudi lokalnih skupnosti, pri promociji, razvoju in sistemski podpori prostovoljstva, je Vlada RS sprejela v oktobru 2010. Pričakovati je, da bo zakon v Državnem zboru RS sprejet v prvi polovici 2011.
Vanda Remškar Pirc
VODJA NACIONALNEGA USKLAJEVALNEGA ODBORA
Ministrstvo za javno upravo
Celotno sporočilo za javnost
Vir: Ministrstvo za javno upravo
