Pravna pomoč :: Pravna vprašanja in odgovori :: Srečelov in ostale igre na srečo
Srečelov in ostale igre na srečo
V okviru Stičišča NVO osrednje Slovenije smo vzpostavili novo spletno stran. Obiščite nas na povezavi: www.consulta.si, kjer boste dobili ažurne informacije.
Vsebina na tej strani morda ni več ažurna.
Društvo lahko občasno (enkrat letno) priredi klasične igre na srečo, to so tombola, srečelov, športne stave, številčne loterije in podobno. Dohodki od srečelova se štejejo za pridobitne dohodke. Tak način pridobivanja sredstev mora biti določen v temeljnem aktu, čisti dobiček pa mora biti porabljen za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo društvo ustanovljeno.
Društvo (v nadaljevanju: prireditelj) lahko priredi klasično igro na srečo le na podlagi predhodnega dovoljenja ministrstva za finance. Predlogu za izdajo dovoljenja mora prireditelj priložiti izvleček iz temeljnega akta, iz katerega je razvidna dejavnost prireditelja, sklep pristojnega organa prireditelja o prirejanju igre na srečo z navedbo odgovorne osebe, pravila klasične igre na srečo in finančno konstrukcijo, iz katere je razvidno minimalno število prodanih srečk, ki še zagotavlja izplačilo dobitkov.
Od prihodkov, doseženih s prodajo srečk, zmanjšanih za izplačane dobitke, mora prireditelj v skladu s posebnim zakonom vplačati 5%:
- prireditelj s področja športa na račun fundacije za financiranje dejavnosti športnih organizacij,
- prireditelj z drugih področij na račun fundacije za financiranje dejavnosti invalidskih in humanitarnih organizacij.
Dovoljenje ministrstva ni potrebno, če skupna vrednost srečk ne presega 5.000 EUR, in če vrednost posameznih dobitkov ne presega zneska, od katerega se plačuje davek na dobitke od iger na srečo (300 EUR). V tem primeru mora prireditelj najkasneje 8 dni pred prireditvijo obvestiti pristojno upravno enoto.
Društvo mora sprejeti pravila klasičnih iger na srečo, ki vsebujejo zlasti:
- ime in sedež prireditelja,
- ime organa prireditelja, ki je sprejel sklep o prireditvi igre, ter datum in številko ustreznega sklepa,
- ime igre na srečo in njen opis,
- namen, za katerega bodo porabljena finančna sredstva, pridobljena z igro,
- območje, na katerem se bodo prodajale srečke,
- skupno število srečk in ceno posamezne srečke,
- opis srečke z navedbo besedila, ki bo natisnjeno na njej,
- vrsto, število in vrednost posameznih dobitkov ter njihovo skupno vrednost,
- navedbo premoženja, s katerim prireditelj zagotavlja izplačevanje dobitkov in izplačevanje drugih obveznosti v zvezi z igro,
- opis postopka v primeru odpovedi žrebanja,
- rok, do katerega se bodo prodajale srečke,
- rok in način žrebanja oziroma ugotavljanja dobitkov,
- rok in način objave izida žrebanja dobitkov,
- rok za prevzem dobitkov ter način izplačevanja oziroma ugotavljanja dobitkov.
Ko se srečke enkrat že prodajajo, pravil ni dopustno spreminjati.
Skupna vrednost dobitkov pri klasičnih igrah na srečo mora znašati najmanj 40% in največ 90% vrednosti od vrednosti izdanih srečk. Vrednost dobitkov, pridobljenih od donatorjev oziroma sponzorjev, se oceni po njihovi tržni vrednosti na dan pridobitve dobitka. Tržna vrednost dobitka mora biti razvidna iz potrdila donatorja oziroma sponzorja.
Srečke za številčno loterijo in tombolske kartice se sme prodajati na celotnem območju Republike Slovenije. Srečke za srečelov se sme prodajati samo na prireditvenem prostoru.
Potek žrebanja nadzoruje žrebna komisija, ki mora imeti najmanj 3 člane, od katerih je eden predsednik. Član žrebne komisije ne more biti član organa prireditelja, ki je sprejel sklep o prireditvi. Žrebna komisija mora zagotoviti, da žrebanje poteka v skladu s pravili igre.
Vse neprodane srečke se mora preluknjati ali zapečatiti in jih shraniti v ustrezno varovane prostore. Prireditelj mora neprodane srečke hraniti še najmanj 120 dni od dneva žrebanja.
Prireditelj zagotavlja izplačevanje dobitkov in izpolnjevanje drugih obveznosti v zvezi s klasično igro na srečo s kupljenimi oziroma pridobljenimi dobitki in tudi z ostalim svojim premoženjem.
Podrobnejše informacije:Vsebina na tej strani morda ni več ažurna.
Društvo lahko občasno (enkrat letno) priredi klasične igre na srečo, to so tombola, srečelov, športne stave, številčne loterije in podobno. Dohodki od srečelova se štejejo za pridobitne dohodke. Tak način pridobivanja sredstev mora biti določen v temeljnem aktu, čisti dobiček pa mora biti porabljen za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo društvo ustanovljeno.
Društvo (v nadaljevanju: prireditelj) lahko priredi klasično igro na srečo le na podlagi predhodnega dovoljenja ministrstva za finance. Predlogu za izdajo dovoljenja mora prireditelj priložiti izvleček iz temeljnega akta, iz katerega je razvidna dejavnost prireditelja, sklep pristojnega organa prireditelja o prirejanju igre na srečo z navedbo odgovorne osebe, pravila klasične igre na srečo in finančno konstrukcijo, iz katere je razvidno minimalno število prodanih srečk, ki še zagotavlja izplačilo dobitkov.
Od prihodkov, doseženih s prodajo srečk, zmanjšanih za izplačane dobitke, mora prireditelj v skladu s posebnim zakonom vplačati 5%:
- prireditelj s področja športa na račun fundacije za financiranje dejavnosti športnih organizacij,
- prireditelj z drugih področij na račun fundacije za financiranje dejavnosti invalidskih in humanitarnih organizacij.
Dovoljenje ministrstva ni potrebno, če skupna vrednost srečk ne presega 5.000 EUR, in če vrednost posameznih dobitkov ne presega zneska, od katerega se plačuje davek na dobitke od iger na srečo (300 EUR). V tem primeru mora prireditelj najkasneje 8 dni pred prireditvijo obvestiti pristojno upravno enoto.
Društvo mora sprejeti pravila klasičnih iger na srečo, ki vsebujejo zlasti:
- ime in sedež prireditelja,
- ime organa prireditelja, ki je sprejel sklep o prireditvi igre, ter datum in številko ustreznega sklepa,
- ime igre na srečo in njen opis,
- namen, za katerega bodo porabljena finančna sredstva, pridobljena z igro,
- območje, na katerem se bodo prodajale srečke,
- skupno število srečk in ceno posamezne srečke,
- opis srečke z navedbo besedila, ki bo natisnjeno na njej,
- vrsto, število in vrednost posameznih dobitkov ter njihovo skupno vrednost,
- navedbo premoženja, s katerim prireditelj zagotavlja izplačevanje dobitkov in izplačevanje drugih obveznosti v zvezi z igro,
- opis postopka v primeru odpovedi žrebanja,
- rok, do katerega se bodo prodajale srečke,
- rok in način žrebanja oziroma ugotavljanja dobitkov,
- rok in način objave izida žrebanja dobitkov,
- rok za prevzem dobitkov ter način izplačevanja oziroma ugotavljanja dobitkov.
Ko se srečke enkrat že prodajajo, pravil ni dopustno spreminjati.
Skupna vrednost dobitkov pri klasičnih igrah na srečo mora znašati najmanj 40% in največ 90% vrednosti od vrednosti izdanih srečk. Vrednost dobitkov, pridobljenih od donatorjev oziroma sponzorjev, se oceni po njihovi tržni vrednosti na dan pridobitve dobitka. Tržna vrednost dobitka mora biti razvidna iz potrdila donatorja oziroma sponzorja.
Srečke za številčno loterijo in tombolske kartice se sme prodajati na celotnem območju Republike Slovenije. Srečke za srečelov se sme prodajati samo na prireditvenem prostoru.
Potek žrebanja nadzoruje žrebna komisija, ki mora imeti najmanj 3 člane, od katerih je eden predsednik. Član žrebne komisije ne more biti član organa prireditelja, ki je sprejel sklep o prireditvi. Žrebna komisija mora zagotoviti, da žrebanje poteka v skladu s pravili igre.
Vse neprodane srečke se mora preluknjati ali zapečatiti in jih shraniti v ustrezno varovane prostore. Prireditelj mora neprodane srečke hraniti še najmanj 120 dni od dneva žrebanja.
Prireditelj zagotavlja izplačevanje dobitkov in izpolnjevanje drugih obveznosti v zvezi s klasično igro na srečo s kupljenimi oziroma pridobljenimi dobitki in tudi z ostalim svojim premoženjem.
- Zakon o igrah na srečo
- Pravilnik o klasičnih igrah na srečo, ki se lahko prirejajo brez dovoljenja
- Uredba o določitvi društev in neprofitnih humanitarnih organizacij, ki smejo občasno prirejati klasične igre na srečo in o kriterijih za občasno prirejanje klasičnih iger na srečo
- Urad RS za nadzor prirejanja iger na srečo