Pravna pomoč :: Ustanovitev zasebnega zavoda
Ustanovitev zasebnega zavoda
V okviru Stičišča NVO osrednje Slovenije smo vzpostavili novo spletno stran. Obiščite nas na povezavi: www.consulta.si, kjer boste dobili ažurne informacije.
Vsebina na tej strani morda ni več ažurna.
Zavod je organizacija, ki se ustanovi za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička. Zavod lahko opravlja gospodarsko dejavnost, če je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen.
Akt o ustanovitvi zavoda ureja strukturo zavoda, način pridobivanja sredstev in medsebojne pravice in obveznosti ustanovitelja in zavoda.
Vsebina na tej strani morda ni več ažurna.
Zavod je organizacija, ki se ustanovi za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička. Zavod lahko opravlja gospodarsko dejavnost, če je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen.
Akt o ustanovitvi zavoda ureja strukturo zavoda, način pridobivanja sredstev in medsebojne pravice in obveznosti ustanovitelja in zavoda.
USTANOVITEV ZAVODA
Zavod je pravna oseba, ki jo lahko ustanovi ena ali več fizičnih ali pravnih oseb za opravljanje dejavnosti vzgoje, izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialne in drugih dejavnosti. Temeljna značilnost zavoda je njegova neprofitnost. To pomeni, da se morebitni dobiček pri poslovanju ne more deliti med ustanovitelje kot pri gospodarskih subjektih, ne pomeni pa, da se zavod ne more ukvarjati s pridobitnimi dejavnostmi. Taki dohodki se morajo uporabiti za osnovne dejavnosti zavoda.
Zavode lahko ustanovijo domače in tuje fizične in pravne osebe, če ni za posamezne dejavnosti ali za posamezne vrste zavodov z zakonom drugače določeno.
Če zavod ustanovi več ustanoviteljev, se njihove medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti uredijo s pogodbo.
Zavod pridobiva sredstva za delo iz sredstev ustanovitelja, s plačili za storitve, s prodajo blaga in storitev na trgu in iz drugih virov na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in aktom o ustanovitvi.
Presežek prihodkov nad odhodki sme zavod uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti, če ni z aktom o ustanovitvi drugače določeno.
Zavod je odgovoren za svoje obveznosti s sredstvi, s katerimi lahko razpolaga.
AKTI ZAVODA
Osnovni akt je akt o ustanovitvi oz. pogodba o ustanovitvi, poleg akta oz. pogodbe o ustanovitvi zavoda mora imeti zavod tudi svoj statut. V njem se podrobneje razčleni organizacija zavoda, organi in njihove pristojnosti ter ostala pomembna vprašanja. Sprejme ga svet zavoda s soglasjem ustanovitelja, mora pa biti skladen z zakonom in aktom o ustanovitvi.
Organi zavoda lahko sprejmejo tudi druge interne akte, ki natančneje urejajo posamezna področja dela zavoda.
ORGANI ZAVODA
- direktor je poslovodni organ, ki vodi delo in poslovanje, predstavlja in zastopa zavod ter je odgovoren za zakonitost dela zavoda. Direktor mora biti imenovan v aktu oz. v pogodbi o ustanovitvi zavoda.
- svet zavoda je kolegijski organ, ki ga sestavljajo predstavniki ustanoviteljev, predstavniki delavcev ter predstavniki uporabnikov storitev zavoda oz. zainteresirane javnosti. Njegova naloga je upravljanje zavoda. Svet zavoda mora biti v aktu oz. pogodbi o ustanovitvi zavoda številčno opredeljen, ni pa potrebno poimensko navesti članov.
- strokovni svet je kolegijski organ, ki obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda. Svetu zavoda in direktorju daje nasvete glede vsebinskega dela zavoda in pogojev za razvoj dejavnosti ter odloča v okviru svojih pristojnosti, ki so določene v zakonu, pogodbi oz. aktu o ustanovitvi, statutu in ostalih aktih zavoda.
- strokovni vodja vodi strokovno delo zavoda, če je to določeno z zakonom ali v aktu o ustanovitvi, njegove pravice, dolžnosti in odgovornosti se določijo s statutom, pravili oz. aktom o ustanovitvi. Strokovno vodjo imenuje in razrešuje svet zavoda po predhodnem mnenju strokovnega sveta.
Če akt o ustanovitvi ne določa, da sta strokovna in poslovodna funkcija ločeni, strokovno delo zavoda vodi direktor.
Pristojnosti organov zavoda se natančneje opredelijo v statutu zavoda skladno z zakonom in aktom oz. pogodbo o ustanovitvi.
POSTOPEK USTANOVITVE
Za ustanovitev zavoda je pristojno okrožno sodišče, na območju katerega bo zavod imel svoj sedež. Dokumenti, ki so potrebni za ustanovitev zavoda so:
- izvirnik akta o ustanovitvi, na katerem so overjeni podpisi vseh ustanoviteljev. Akt zavoda mora vsebovati:
ime in sedež oz. prebivališče ustanovitelja
ime in sedež zavoda
dejavnost zavoda
določbe o organih zavoda
sredstva, ki so zavodu zagotovljena za ustanovitev in začetek dela
vire, načine in pogoje pridobivanja sredstev za delo zavoda
način razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki in način kritja primanjkljaja sredstev za delo zavoda
pravice, obveznosti in odgovornosti zavoda v pravnem prometu
določbe o odgovornosti ustanovitelja za obveznosti zavoda
medsebojne pravice in obveznosti ustanovitelja in zavoda
- dokaz o sredstvih, zagotovljenih za pričetek dela zavoda; v eni od bank je potrebno odpreti prehodni transakcijski račun na podlagi akta o ustanovitvi zavoda, kamor se nakažejo sredstva za pričetek dela zavoda. Njihova višina zakonsko ni določena, zakon govori le o potrebni zagotovitvi sredstev za začetek dela - to pa lahko oceni vsak ustanovitelj posebej, kakšne so konkretne potrebe novega zavoda. Vsem novim ustanoviteljem priporočamo iz praktičnih razlogov, da nakažejo na račun vsak vsaj 100 EUR. Ta račun ima začasno naravo (kar pomeni, da se lahko sredstva na račun le nalagajo, ne morejo pa se z njega jemati) vse do registracije ustanovitve na sodišču
- sklep o imenovanju prvih članov organov; ob ustanovitvi je to lahko sklep o imenovanju vršilca dolžnosti direktorja zavoda ali direktorja zavoda, sklep o imenovanju predstavnikov ustanovitelja v svetu zavoda in morebitni drugi organi, ki jih na podlagi akta o ustanovitvi lahko imenuje ustanovitelj že ob sprejetju akta o ustanovitvi
- overjen podpis, osebe pooblaščene za zastopanje, v kolikor zastopnik ni ustanovitelj in je svoj podpis tako že overil na aktu o ustanovitvi
- pravilno izpolnjeni obrazci UST 0, UST 1, UST 2 in UST 3 v dveh izvodih, ki jih je mogoče dobiti TUKAJ
- svoj predlog za določitev šifre glavne dejavnosti po Standardni klasifikaciji dejavnosti:
Zavod je mogoče ustanoviti tudi ob pomoči notarja (http://www.notar-z.si), tako da notar pripravi potrebne dokumente in vloži predlog za vpis v sodni register. Postopek pri notarju:
ustanovitelji z osebnim obiskom, po pošti, ali po elektronski pošti sporočijo notarju vse obvezne atribute bodočega zavoda, ki jih bo potreboval notar pri sestavi akta o ustanovitvi in drugih listin;
ko sprejme akt o ustanovitvi, imenuje ustanovitelj vršilca dolžnosti poslovodnega organa, ki je pooblaščen, da pod nadzorstvom ustanovitelja opravi priprave za začetek dela zavoda.
notar sestavi vse potrebne listine, ki so navedene v točki »priloge k vlogi«.
za sestavo in podpis listin je potrebna osebna prisotnost ustanoviteljev (fizične osebe oziroma zakoniti zastopniki pravnih oseb). Posameznega ustanovitelja lahko zastopa pooblaščenec. Pooblastilo za zastopanje pri ustanovitvi zavoda z aktom v obliki notarskega zapisa mora biti v enaki obliki, torej v obliki notarskega zapisa.
notar sestavi in vloži predlog za vpis v sodni register v elektronski obliki. Predlogu priloži priloge, ki jih predhodno pretvori v elektronsko obliko in jih overi s svojim elektronskim podpisom.
o zahtevku za vpis v sodni register odloči registrsko sodišče.
z vpisom akta o ustanovitvi v sodni register pridobi zavod pravno sposobnost.
notarju se vroči sklep registrskega sodišča o vpisu in druge odločbe v tem postopku.
zoper sklep, s katerim registrsko sodišče odloči o vpisu v sodni register, se lahko pritoži udeleženec ali kdo drug, ki meni, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes. Če registrsko sodišče ugotovi, da je pritožba predlagatelja utemeljena, ni pa potreben dopolnilni postopek, lahko o predlogu za vpis odloči drugače in z novim sklepom nadomesti sklep, ki se izpodbija s pritožbo. Če registrsko sodišče ugotovi, da ni podlage za nadomestitev sklepa, odstopi zadevo sodišču druge stopnje, da odloči o pritožbi.
na podlagi odločitve registrskega sodišča o vpisu ustanovitve subjekta vpisa v sodni register, Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) temu subjektu določi šifro glavne dejavnosti in matično številko. (www.ajpes.si)
Notar je dolžan izročiti listine strankam šele potem, ko so stroški, izdatki in pristojbine plačani v celoti.
PRENEHANJE ZAVODA
Zavod preneha:
• če se s pravnomočno odločbo ugotovi ničnost vpisa zavoda v sodni register,
• če je zavodu izrečen ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti, ker ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti, pa v roku, določenem z izrečenim ukrepom, ne izpolni pogojev za opravljanje e dejavnosti,
• če ustanovitelj sprejme akt o prenehanju zavoda, ker so prenehale potrebe oziroma pogoji za opravljanje dejavnosti, za katero je bil zavod ustanovljen,
• če se pripoji drugemu zavodu ali spoji z drugim zavodom ali razdeli v dvoje ali več zavodov,
• če se organizira kot podjetje,
• v drugih primerih, določenih z zakonom ali aktom o ustanovitvi.
• na podlagi stečaja, če ustanovitelj po zakonu ali aktu o ustanovitvi ni odgovoren za obveznosti zavoda.
Podrobnejše informacije najdete tudi v:
- Zakonu o zavodih (ZZ-NPB)
- Ministrstvu za pravosodje
- E-uprava