Gospa poslančeva

Spomladi 2001 je bila podana pobuda o nadaljevanju gledališke dejavnosti, zato smo začeli brskati po knjižnicah za primerna dramska besedila. Ugotovili smo, da zastopanost dramskih besedil v knjižnicah ni zadovoljiva. Vseeno smo se soglasno strinjali, da nam je humor Toneta Partljiča blizu, zato smo se lotili besedila Gospa poslančeva.

V začetku smo imeli kar precej problemov. Nihče od igralcev se pred tem ni ukvarjal z logistiko, organizacijo, ni bilo prave vodje, niti discipline. Poleg tega smo se soočali še s problemom prostora za vaje. Prejšnja leta so vaje potekale v gasilskem domu, tako da smo se odra dodobra navadili. Zdaj so vaje potekale v prostoru krajevne skupnosti, kjer je bilo premalo prostora, da bi vsi igralci lahko igrali naenkrat. Tako smo oder spoznali tik pred premiero. Igra je zahtevala tudi večje število igralcev, kot smo bili vajeni, kar je pomenilo več prilagajanja, dogovarjanja in ustvarjanja kompromisov. V iskanju novih igralcev so se nam pridružili Tilen Vidic, Sašo Jelnikar, Maja Razpotnik, Jure Dernovšek in Katarina Lah.

Kljub številnim problemom in oviram je igra 22. 12. 2001 doživela premiero. Na naše veliko veselje je bila športna dvorana polno zasedena, po odigrani predstavi pa smo prejeli veliko pohval. Ker dober glas seže v deveto vas, so nas krajani, ki si predstave še niso ogledali, spodbujali, naj igro ponovimo. Tudi 9. 3. 2002 je bil obisk več kot zadovoljiv. Ob tej priložnosti smo povabili snemalca ATV-signala, ki je posnel igro, ki se je v dveh letih predvajala več kot 20-krat.

Povabljeni smo bili tudi na Dole pri Gabrovki, kjer so nas toplo sprejeli, sami so poskrbeli za promocijo in pomagali pri postavitvi odra. Na to predstavo nas je prišla ocenit tudi predstavnica JSKD, ki nam je na zaključni večerji podala svoje mnenje o igri. Le-to ni bilo preveč spodbudno. Pričakovali smo oceno kakovosti igranja, saj smo menili, da na tem področju lahko veliko pridobimo in izboljšamo. Režiserka je igro zelo pohvalila, slišali pa smo veliko pripomb na scenografijo, kostumografijo in zvočne efekte, zaradi česar tudi nismo bili izbrani za predstavitev na Linhartovem srečanju. Zaradi omenjenih kritik smo nekoliko izgubili zagon, saj smo se zavedali, da smo ob tako skromnem proračunu in pomanjkanju prostora za skladiščenje rekvizitov igro izpeljali po naših najboljših močeh. Kljub vsemu so nam na ustvarjanje in igranje Gospe poslančeve ostali lepi spomini.

SCENOGRAFIJA: Metka Pepelnak
KOSTUMOGRAFIJA: Metka Pepelnak
IGRALSKA ZASEDBA: Eva Lajovic, Matej Avbelj, Urša Jakopič, Tilen Vidic, NUša Likovič, Sašo Jelnikar, Jasmina Zajc, Dejan Strmljan, Jure Dernovšek, Katarina Lah, Maja Razpotnik.
OSVETLJAVA: Jure Razpotnik
ZVOČNI EFEKTI: Mirta Zajc
DOLŽINA: 100 minut
 

V originalu v igri nastopa star partizan, oče poslanca, a ker v Kresnicah primanjkuje moških igralcev, smo vlogo prekrstili v mamo gospoda poslanca, prav tako smo namesto bolničarja uporabili dve bolničarki.

Idejo za »tekanje« po dvorani z jugoslovansko zastavo smo dobili na vajah, saj je bila v KS spravljena slovenska zastava, ki smo jo enkrat uporabili le zato, da bi presenetili soigralce.

Na odru, kjer smo kasneje odigrali premiero, smo vadili le en večer prej, a smo zaradi utrujenosti od postavljanja odra in scene ter gretja s kuhanim vinom, generalko izpeljali zelo slabo.

Na vajah smo ves čas vadili s steklenico šampanjca, ki smo jo prvič odprli šele na premierni uprizoritvi. Ker smo jo na vajah ves čas pretresali, je na predstavi penina tako brizgnila, da sta bila Urša in Matej popolnoma premočena, prav tako tudi scena. Ta dogodek je med občinstvom povzročil salve smeha, težko pa smo ga zadrževali tudi igralci.

Na drugi predstavi je naš lučkar Jure Razpotnik zaradi rahlo spremenjenega scenarija pozabil vklopiti osvetljavo med eno in drugo sceno, tako da so morali Sašo, Nuša in Katarina improvizirati in predčasno oditi z odra.

Slike s predstave si lahko ogledate v galeriji.