Skupina Korenine Šentlambert
Prvo srečanje naše skupine je bilo 11. februarja 2004. Pred tem pa sva oba opravila enoletni seminar, da sva bila usposobljena za vodenje skupine in za izvajanje programov, ki jih pripravlja Inštitut Antona Trstenjaka v Ljubljani.
Najprej smo se srečali pri Zore Majdi na domu. Poskusili smo tudi v dvorani gasilskega doma, kjer smo ugotovili, da je za dvourno delo prehladno. Ponudila sva prostor v naši hiši. Imeli smo dovolj prostora, bilo je tudi prijetno toplo v zimskih dneh.
Devet let smo se srečevali vsak ponedeljek ob isti uri; zadnje leto se dobivamo vsakih štirinajst dni.
Vsebine naših pogovorov so različne: zabavne, resne in izobraževalne. Vsakokrat opravimo razgibalne vaje, kasneje pa smo redno opravljali telovadne vaje za krepitev ravnotežja. Rešujemo raznovrstne miselne naloge za boljši spomin, hodimo na sprehode v naravo, obiskujemo starejše in osamljene krajane, pogosto tudi zapojemo in se od srca nasmejemo dobrim šalam. Nekajkrat smo obiskali likovne razstave in tudi nekaj gledaliških predstav. Tudi učenci in učiteljice so nas povabili na svoje prireditve in bili smo celo gostje v razredu. Da smo še bolj utrdili medgeneracijske odnose, so naše članice sodelovale z učenci naše šole v Kulturnem centru DD v Zagorju v predstavi »VNUKI, BABICE in DEDKI«.
Prvi izobraževalni projekt, imenovan »Preprečevanje padcev v starosti«, je trajal deset srečanj po dve uri. Ta program sva izvedla še dvakrat v Zagorju, na Mlinšah in na Izlakah. Naslednje leto smo se vključili v delavnice z naslovom »Starajmo se trezno«, s skupino Korenine smo predelali vseh 21 tem.
Veliko novega smo se ob tem naučili drug od drugega, saj smo vsi delovali pod geslom prof.dr. Jožeta Ramovša: VSI SMO UČENCI IN VSI SMO UČITELJI.
Na naših srečanjih smo se lotili tudi izdelovanja voščilnic, darilnih škatlic pa celo adventne venčke smo spletali. Nadvse zanimivi spisi, ki so jih napisali člani skupine za domačo nalogo, so nam tudi obogatili naša srečanja.
Kaj o delu in počutju v skupini menijo člani, pa so odgovorili v kratki anketi.
Skupina se je od nastanka do letos tudi spreminjala. Nekaj jih je odšlo, priključile pa so se nove članice. Voditelja sva ostala ista. Vsako leto se morava vključevati v dodatno izobraževanje.
Naše delovno leto začnemo in končamo s piknikom in veselim druženjem vseh medgeneracijskih skupin društva SREČNO Zagorje. Povprečna starost naših članov je 74 let.
Vodenje skupine nama je v veliko veselje, zahteva pa kar nekaj priprav. Vsak član lahko pove vse, kar ga teži ali razveseljuje in je prepričan, da vse ostane znotraj kroga. Najpomembnejše je medsebojno zaupanje. Vsak član skupine prispeva po svojih močeh, vsakega predloga in pobude smo vsi veseli; zato je naše delo zanimivo, sproščujoče in veselo.
Oporo in pogum za nadaljnje delo nama dajejo vsakoletni osvežitveni tečaji, ki potekajo po tri dni. To je čas, ki ga namenjamo učenju in izmenjavi izkušenj z drugimi voditelji skupin iz cele Slovenije. Tu si »napolnimo baterije«, da bolj z veseljem delamo naprej.
