Domov | Zgodilo se je | Salamiada 2004
Salamiada 2004
Pravijo, da je dobro, če se kaj dogaja, še bolje pa je, če se ob tem tudi kaj naučimo, pa pravimo v Govedorejskem društvu Stična in tako smo 15.3.2004 na Muljavi pri Obrščaku organizirali salamiado. V oceno so naši krajani prinesli 17 salam, katere je ocenila strokovna komisija, ki jo je vodil prof. dr. Božidar Žlender, predstojnik katedre za meso in mesne izdelke Biotehniške fakultete v Ljubljani. V komisiji sta sodelovala tudi naša krajana, izkušena mesarja iz nekdanje Stiške mesarije, g. Zdravko Verčič in g. Lojze Ceglar. Postopek ocenjevanja je ob zagotovljeni anonimnosti potekal po uveljavljenih mednarodnih normativih.

Salamiada 2004
Ocenjuje se tako, da se od maksimalnega števila točk – 20 odvzema točke za posamezno pomanjkljivost. Najprej se oceni zunanji izgled cele salame, zatem pa se ta še prečno in vzdolžno prereže ter oceni pravo razmerje med mesom in slanino, strukturo prereza ter barvo, vonj in okus. Tako ostane najbolje ocenjenim izdelkom 20 točk ali zlato priznanje, srebrno priznanje dobijo tisti, ki so ocenjeni z 19 ali 18 točkami, bronasto priznanje pa tisti s 17 in 16 točkami.
V našem primeru smo imeli dva izdelka ocenjena z 18 točkami, torej za srebrno priznanje, in enega s 17,5 točke za bronasto priznanje. 11 salam je bilo ocenjeno od 14 do 17 točk, trije izdelki pa so imeli tako velike napake, da so bili izločeni iz postopka ocenjevanja in so tako dobili 0 točk. Gotovo je bilo tudi v te vloženega veliko dobrega materiala in truda, vendar premalo znanja, da bi bil izdelek v ponos izdelovalcu.

Komisija med ocenjevanjem mesnih izdelkov
Po končanem ocenjevanju je prof. dr. Žlender pripravil dve-urno predavanje o izdelavi suhih mesnin. Še posebno pozornost je namenil najpogostejšim napakam, zaradi katerih izdelek ni tak kot smo si ga želeli. Na koncu je odgovarjal še na posamezna konkretna vprašanja udeležencev. Gotovo smo se ob tem predavanju marsičesa naučili in mislim, da bo naslednje leto manj slabo ocenjenih izdelkov, kar je tudi cilj naše pobude.
Ob koncu pa smo seveda razglasili rezultate. Vsak udeleženec je dobil ocenjevalni list za svoj izdelek, ter priznanje za sodelovanje, zmagovalni trije pa seveda priznanje za osvojena prva tri mesta. Po končanem uradnem delu smo ocenjene izdelke seveda poizkusili. Gotovo so najprej pošle najbolje ocenjene salame, iz katerih je razviden strokovni pristop pri izdelavi ter trud in nega pri zorenju, kajti le to nam na koncu zagotovi dober izdelek.

Zmagovalci Salamiade 2004: Nose Franci, Grden Bogdan in Okorn Frenk
Pa se ob tej priložnosti spomnimo še veličine nekdanje tako ugledne stiške mesarije, ki je s svojimi izdelki zadovoljevala kupce po Sloveniji. Takrat, v 60. in 70. letih, je zaposlovala kar 70 delavcev, seveda z zunanjimi prodajalnami. Blagovna znamka Stiška salama se je takrat prijela, saj so jo izdelovali najboljši mojstri pod vodstvom vrhunskega strokovnjaka pokojnega g. Bubenička, ki je v Stično prišel iz Češke. Starejši se ga še dobro spomnijo, kako se je ob praznikih s sprehajalno palico in cilindrom ter v fraku sprehajal po Ivančni Gorici, zavedajoč se znanja in pomena, ki ga je takrat imel. Žal pa stiška mesarija takrat ni znala izkoristiti priložnosti za razvoj. Napačna strategija vodilnih je pripeljala do tega, da danes stiško salamo izdelujejo v Celju in v Škofji Loki, o mesariji v Stični pa ni več ne duha ne sluha. Prepričan pa sem, da je znanje ostalo pri ljudeh, domačinih, ki so takrat ustvarjali to blagovno znamko, kajti ti mojstri še danes ohranjajo posebnosti in specifičnosti stiške salame, saj so izdelali tudi letošnje zmagovalne salame. Tisti pa, ki so potopili to perspektivo, za kraj in kmetijstvo tako pomembno firmo, sedaj iz drugih položajev prodajajo svoje usluge slovenskemu narodu.
Kaj hočemo, tako pač je.

Salamiada 2004
Ocenjuje se tako, da se od maksimalnega števila točk – 20 odvzema točke za posamezno pomanjkljivost. Najprej se oceni zunanji izgled cele salame, zatem pa se ta še prečno in vzdolžno prereže ter oceni pravo razmerje med mesom in slanino, strukturo prereza ter barvo, vonj in okus. Tako ostane najbolje ocenjenim izdelkom 20 točk ali zlato priznanje, srebrno priznanje dobijo tisti, ki so ocenjeni z 19 ali 18 točkami, bronasto priznanje pa tisti s 17 in 16 točkami.
V našem primeru smo imeli dva izdelka ocenjena z 18 točkami, torej za srebrno priznanje, in enega s 17,5 točke za bronasto priznanje. 11 salam je bilo ocenjeno od 14 do 17 točk, trije izdelki pa so imeli tako velike napake, da so bili izločeni iz postopka ocenjevanja in so tako dobili 0 točk. Gotovo je bilo tudi v te vloženega veliko dobrega materiala in truda, vendar premalo znanja, da bi bil izdelek v ponos izdelovalcu.

Komisija med ocenjevanjem mesnih izdelkov
Po končanem ocenjevanju je prof. dr. Žlender pripravil dve-urno predavanje o izdelavi suhih mesnin. Še posebno pozornost je namenil najpogostejšim napakam, zaradi katerih izdelek ni tak kot smo si ga želeli. Na koncu je odgovarjal še na posamezna konkretna vprašanja udeležencev. Gotovo smo se ob tem predavanju marsičesa naučili in mislim, da bo naslednje leto manj slabo ocenjenih izdelkov, kar je tudi cilj naše pobude.
Ob koncu pa smo seveda razglasili rezultate. Vsak udeleženec je dobil ocenjevalni list za svoj izdelek, ter priznanje za sodelovanje, zmagovalni trije pa seveda priznanje za osvojena prva tri mesta. Po končanem uradnem delu smo ocenjene izdelke seveda poizkusili. Gotovo so najprej pošle najbolje ocenjene salame, iz katerih je razviden strokovni pristop pri izdelavi ter trud in nega pri zorenju, kajti le to nam na koncu zagotovi dober izdelek.

Zmagovalci Salamiade 2004: Nose Franci, Grden Bogdan in Okorn Frenk
Pa se ob tej priložnosti spomnimo še veličine nekdanje tako ugledne stiške mesarije, ki je s svojimi izdelki zadovoljevala kupce po Sloveniji. Takrat, v 60. in 70. letih, je zaposlovala kar 70 delavcev, seveda z zunanjimi prodajalnami. Blagovna znamka Stiška salama se je takrat prijela, saj so jo izdelovali najboljši mojstri pod vodstvom vrhunskega strokovnjaka pokojnega g. Bubenička, ki je v Stično prišel iz Češke. Starejši se ga še dobro spomnijo, kako se je ob praznikih s sprehajalno palico in cilindrom ter v fraku sprehajal po Ivančni Gorici, zavedajoč se znanja in pomena, ki ga je takrat imel. Žal pa stiška mesarija takrat ni znala izkoristiti priložnosti za razvoj. Napačna strategija vodilnih je pripeljala do tega, da danes stiško salamo izdelujejo v Celju in v Škofji Loki, o mesariji v Stični pa ni več ne duha ne sluha. Prepričan pa sem, da je znanje ostalo pri ljudeh, domačinih, ki so takrat ustvarjali to blagovno znamko, kajti ti mojstri še danes ohranjajo posebnosti in specifičnosti stiške salame, saj so izdelali tudi letošnje zmagovalne salame. Tisti pa, ki so potopili to perspektivo, za kraj in kmetijstvo tako pomembno firmo, sedaj iz drugih položajev prodajajo svoje usluge slovenskemu narodu.
Kaj hočemo, tako pač je.