Domov | Dejavnosti | Pohodništvo

Pohodništvo

KOŽELJEVA POT



Pot se začne ob koncu zaprtega območja kamnoloma pri Stahovici. V Kamniku zavijemo proti Gornjemu Gradu, nato pa v Stahovici levo proti Kamniški Bistrici. Ko na levi zagledamo kamnolom, v ostrem nepreglednem desnem ovinku zavijemo levo čez most, na kar nas opozori tudi dobro vidna tabla z napisom Koželjeva pot.
Pot nadaljujemo peš po sprva makadamski poti in nato makadamu oz. gozdni poti. Ves čas ostajamo na desnem bregu Kamniške Bistrice vendar se kmalu začenjamo vzpenjati, cesta pa postaja vse slabša in kmalu primerna le še za pešce in terenska vozila. V ostrem levem ovinku nazaj v breg se markirana pot odcepi naravnost na desno in nadaljuje z vzponom, ki je značilen predvsem za prvi del poti, ki poteka kar precej nad Bistrico. Čeprav pot vodi po strmem bregu, je odlično vzdrževana in markirana, tako da orientacija in prehodnost nikoli nista problem. Ko dosežemo klop ob spominski tabli padlemu partizanu, vemo, da smo opravili večino vzpenjanja na poti. Ta se namreč začne postopoma spet spuščati proti reki, ki jo v bližini spodnje postaje kabinske žičnice na Veliko Planino že skoraj doseže. Vendar pa nas tu čaka presenečenje: vzpon prek visoke skale nad makadamsko cesto in spust nanjo.
Z makadamske ceste se pot spusti do Bistrice, tik pred tem pa prek mostička prečkamo še Korošico, ki se tu izliva vanjo. V nadaljevanju pot postane precej bolj slikovita, saj se skoraj ves čas vije tik ob Bistrici, pa tudi vzponov ne vključuje več. Edina izjema sta dva očitna odcepa markirane poti nad prvotno pot, ki jo je voda že precej načela. Kljub temu lahko pot nadaljujemo tudi po prvotni spodnji poti, če le ni preveč vode, vendar se moramo zavedati, da je pot nekoliko bolj blatna in zahteva nekaj več previdnosti. Ko dosežemo izliv Kamniške Bele v Bistrico, se že bližamo koncu poti. Najprej nas pričaka prijetna klop za počitek, kmalu dosežemo sotesko Predaselj. Markirana pot se vzpne nadnjo in se nadaljuje vse do izvira Kamniške Bistrice.


SLAP ORGLICE



Slap Orglice je znan tudi pod imenom slap Orličje. Nahaja se v dolini reke Kamniške Bele in tako predstavlja izvir te reke, ki se kasneje pridruži Kamniški Bistrici. Slap je visok približno 30m, najbolj obilen pa je v pomladanskih mesecih ter deževnih obdobjih.
Ker je pot do slapu Orglice nezahtevna, predstavlja tako prijeten sprehod


SPOMINSKI PARK


Nahaja se v bližini doma v Kamnikški Bistrici , kjer so na enem mestu v prijetnem, mirnem gozdičku zbrane spominske plošče ponesrečenih v Kamniških Alpah. Tam je tudi spominska plošča našega največjega alpinista Tomaža Humarja
Pot: Dom v Kamniški Bistrici - smer Kamniško Sedlo


B A L V A N I

LEPI KAMEN


Lepi kamen predstavljata dve ledeniški kladi, ki nas spominja na dejstvo, da je bil nekdaj v dolini Kamniške Bistrice ledenik. Lepi kamen, na katerem so celo postavili manjšo lovsko kočo. Njegova prepoka je precej širša kot pri Žagani peči in poševna. Na vrhu jo premošča mostič, prek katerega vodi pot do koče.
POT : Dom v Kamniški Bistrici - smer Kokrsko sedlo - križišče - zavijemo levo proti Jermanci - 50m hoje - ponovno zavijemo levo, sledi manjši vzpon do Lepega kamna.


ŽAGANA PEČ



V zgornjem delu doline Kamniške Bistrice, imenovanem Konec, je tik ob cesti proti spodnji postaji tovorne žičnice k Cojzovi koči na Kokrškem sedlu velik ledeniški balvan v obliki kvadra, ki pozornost pritegne s svojimi pravilno oblikovanimi, ravnimi stranicami. Še večje presenečenje nas čaka, če si ga ogledamo od strani, saj je v podolžni smeri  vzhod–zahod po celotni dolžini preklan na dvoje, kot bi ga nekdo prežagal.
Žagana peč je morda najbolj znan balvan v dolini Kamniške Bistrice, nikakor pa ne edini.

Še precej večji pa je balvan Sivnica jugovzhodno od Lepega kamna, ki je z višino 40 m največji tovrstni pojav v Sloveniji in med največjimi na jugovzhodnem alpskem obrobju. Skala, ki jo je s tal precej težko prepoznati, je kar štirinajstkrat večja od Žagane peči! Med številnimi drugimi balvani v zgornjem delu doline Kamniške Bistrice sta bolj znana še Jazbečeva griča in Pintarska peč.