Domov | Fotogalerija | POMLADNI IZLET ...
POMLADNI IZLET MEDOBČINSKEGA DRUŠTVA SOŽITJE
Člani Medobčinskega Društva Sožitje občin Domžale, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, smo se 6. aprila 2014 odpeljali na družinski pomladni izlet. Pot nas je peljala na jugovzhodni del Slovenije proti Kočevju. Prvo postajo smo imeli ob glavni cesti Ljubljana – Kočevje, kjer smo si pri gostišču Pri Tušku ogledali mini živalski vrt domačih in nekaterih divjih živali. Najbolj zanimiva sta bila medveda, ki sta lenobno dremala v ogradi. Po poznem zajtrku smo se odpeljali proti Kočevju, kjer se nam je pridružil g. Uroš, vodič Turističnega društva Kočevje. Po svojevrstni, kraški pokrajini, smo se odpeljali proti Šalki vasi. Med potjo nas je vodič seznanjal z zanimivostmi in zgodovino pokrajine ter krajev, skozi katere smo se vozili. Okolica Kočevja, zasti Gotenica in Kočevska reka, sta bili dolgo časa nepoznano in zaprto področje za obiskovalce, zato so ti kraji sedaj še toliko bolj zanimivi. V Šalki vasi nas je sprejel rezbar in domači umetnik, gospod Matija Kobola, ki uporablja les za svoje izražanje. Pod spretnimi prsti in s pomočjo strojev ustvarja različne lesene izdelke, med najbolj zanimivimi pa so medvedi vseh velikosti. Gospod Matija nam je povedal več zgodb o medvedu, ogledali smo si tudi njegovo lesarsko delavnico ter seveda odšli dalje vsak s svojim lesenim medvedkom.
Sledila je pot do umetno ustvarjenega in zaradi izkopa nastalega Rudniškega jezera, ki je bogato z ribami, in kjer so si zatočišče našle različne vrste ptic. Na obrežju imajo tudi gensko banko starih sort sadja, ki spominja na v teh krajih nekoč živeče Kočevarje, ki so zelo cenili stare sorte sadnega drevja ter jih začeli gojiti. Ob dolini reke Kolpe smo se nato odpeljali proti Občini Kostel, kjer smo si ogledali Staro šolo TRIS, ki je bila v preteklosti vaška osnovna šola, danes pa predstavlja raziskovalni in izobraževalni center ohranjanja kulturne in naravne dediščine v kostelski občini. Po prisrčni dobrodošlici smo si v multimedijski dvorani ogledali in doživeli čudovit prikaz pokrajine ter življenja ljudi od nekdaj do danes ob reki Kolpi, ki so nam ga predstavile tudi vodičke. Povedale so, da so se Kostelci, da so lahko preživeli svoje družine, v preteklosti ukvarjali s krošnjarjenjem, ženske pa so skrbele za družino in gospodinjstvo. Sprehodili smo se tudi do mejne reke Kolpe in si ogledali mogočno belo vrbo, ki ima poseben status, saj obod okrog drevesa meri nekaj metrov. Kar težko smo se poslovili in se odpeljali nazaj v Kočevje, kjer smo si ogledali znamenitosti mesta ter druženje zaključili v Turistično-informacijskem centru ob degustaciji kvalitetnega kočevskega medu, med katerim je najbolj cenjen Kočevski gozdni med. Malce utrujeni, a polni lepih doživetij, smo se po poznem kosilu odpeljali domov.
Sledila je pot do umetno ustvarjenega in zaradi izkopa nastalega Rudniškega jezera, ki je bogato z ribami, in kjer so si zatočišče našle različne vrste ptic. Na obrežju imajo tudi gensko banko starih sort sadja, ki spominja na v teh krajih nekoč živeče Kočevarje, ki so zelo cenili stare sorte sadnega drevja ter jih začeli gojiti. Ob dolini reke Kolpe smo se nato odpeljali proti Občini Kostel, kjer smo si ogledali Staro šolo TRIS, ki je bila v preteklosti vaška osnovna šola, danes pa predstavlja raziskovalni in izobraževalni center ohranjanja kulturne in naravne dediščine v kostelski občini. Po prisrčni dobrodošlici smo si v multimedijski dvorani ogledali in doživeli čudovit prikaz pokrajine ter življenja ljudi od nekdaj do danes ob reki Kolpi, ki so nam ga predstavile tudi vodičke. Povedale so, da so se Kostelci, da so lahko preživeli svoje družine, v preteklosti ukvarjali s krošnjarjenjem, ženske pa so skrbele za družino in gospodinjstvo. Sprehodili smo se tudi do mejne reke Kolpe in si ogledali mogočno belo vrbo, ki ima poseben status, saj obod okrog drevesa meri nekaj metrov. Kar težko smo se poslovili in se odpeljali nazaj v Kočevje, kjer smo si ogledali znamenitosti mesta ter druženje zaključili v Turistično-informacijskem centru ob degustaciji kvalitetnega kočevskega medu, med katerim je najbolj cenjen Kočevski gozdni med. Malce utrujeni, a polni lepih doživetij, smo se po poznem kosilu odpeljali domov.
Metka Mestek in dr. Tatjana Novak
Medobčinsko Društvo Sožitje
|< << 1 2 >> >| |