Kakšne so razlike med avtorsko in podjemno pogodbo?
V nevladnih organizacija velikokrat za opravljanje nekih aktivnosti sklepamo avtorske oz. podjemne pogodbe. Da izberemo pravilno obliko pogodbe moram poznati razliko med njima, saj se razlikujeta po predmetu pogodbe in po davčnih učinkih.
Z avtorsko pogodbo se avtor in naročnik dogovorita, da bo avtor ustvaril neko avtorsko delo, naročnik pa da mu bo plačal za dogovorjeno delo. Pomembno je, da vemo katera delo sodijo oz. se štejejo za avtorska dela. To so :
govorjena dela, kot npr. govori, pridige, predavanja;
pisana dela, kot npr. leposlovna dela, članki, priročniki, študije ter računalniški programi;
glasbena dela z besedilom ali brez besedila;
gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela;
koreografska in pantomimska dela;
fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju;
avdiovizualna dela;
likovna dela, kot npr. slike, grafike in kipi;
arhitekturna dela, kot npr. skice, načrti ter izvedeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture;
dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja;
kartografska dela;
predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave).
Podjemna pogodba se sklepa za opravljanje drugih del. S podjemno pogodbo se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno in umsko delo ipd., naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Po podjemni pogodbi se lahko opravljajo le občasna in začasna dela.
V letu 2014 je prišlo do večje spremembe pri obdavčitvi tako avtorskih honorarjev kot tudi del preko podjemne pogodbe. V spodnjih tabelah je izračun za različne oblike dela.
Pri izračunih stroškov avtorskega dela oz. dela preko podjemne pogodbe je od 1.2.2014 naprej pomembno ali je oseba zavarovana ali ne, saj je od tega odvisno ali se obračuna tudi stroške za zavarovanje ali ne.
Primer izračuna avtorskega honorarja, ki velja za osebe, ki SO obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim časom, uživalci pokojnine, osebe, ki opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov preko študentskega servisa.
Spodnji primer izračuna pa velja za osebe, ki NISO obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom, uživalci pokojnine, osebe, ki ne opravljajo začasnega in občasnega dela dijakov in študentov preko študentskega servisa.
V obeh primerih se bruto znesek in skupni strošek izplačevalca enak, razlika je v neto izplačilu, saj je v drugem primeru še strošek pokojninskega n invalidskega zavarovanja.
Enaka razlika je tudi pri obračunu podjemne pogodbe. Je pa skupni strošek obračunanega dela po podjemni pogodbi višji, saj je potrebno pri obračunu podjemne pogodbe obračunati še poseben daven na določene prejemke.
Spodnji izračun velja za osebe, ki SO obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom, uživalce pokojnine, osebe, ki opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov preko študentskega servisa.
Spodnji izračun pa velja za osebe, ki NISO obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom, uživalci pokojnine, osebe, ki ne opravljajo začasnega in občasnega dela dijakov in študentov preko študentskega servisa.
Če potrebujete pomoč pri pripravi pogodb in/ali obračunu smo nevladnim organizacijam iz Osrednjeslovenske regije v okviru Stičišča NVO osrednje Slovenije brezplačno na voljo na številki 040 786 939 ali e-naslovu tjasa.bajc@consulta.si.
