Javna dela – veliko nezadovoljstva med NVO
Država je za letošnja javna dela zmanjšala sredstva za dobrih 20 milijonov evrov kar je za 1/3 manj delovnih mest.
Nevladniki seveda razumemo, da javna dela niso del vladne politike večanja zaposlovanja v nevladnem sektorju, a vseeno trčimo na dva realna problema.
Prvi je pomanjkanje vladne strategije pomoči zaposlovanju v nevladnem sektorju, kjer je potrebno spomniti na predloge iz pozabljenega Memoranduma NVO, vladi posredovanega leta 2009. Tam smo nevladniki, med drugim, predlagali razširitev seznama upravičencev do subvencioniranega zaposlovanja tako na strani delodajalcev kot na strani brezposelnih, ter v obdobju do leta 2013 predvideli letno subvencioniranje (70% upravičenih stroškov) 1000 novih zaposlitev v nevladnih organizacijah. Prav tako smo predlagali, da vlada zakonsko uredi status samostojnega neprofitnega delavca in njegovo pridobitev ter na tej podlagi Program ukrepov aktivne politike zaposlovanja za obdobje 2007-2013 dopolni z ukrepom, da bo do leta 2013 letno subvencionirala samozaposlitev 500 samostojnih neprofitnih delavcev. Če seštejemo oba ukrepa, dobimo približno 1500 novih subvencioniranih delovnih mest v nevladnem sektorju. To bi dodobra ublažilo izpad, ki ga ja povzročila prepolovitev sredstev za JD v 2011.
Drugi problem pa je krizno krpanje luknje, ki je nastala s prepolovitvijo sredstev. Vlada se namreč ni zavedala ali hotela vedeti, kakšen učinek bo imela njena odločitev. Nevladni sektor pač ni nekaj, na kar bi se vlada pretirano ozirala. Če bi imeli Urad za NVO, bi morda bilo drugače, a pustimo to. Vladna politika zmanjševanja brezposelnosti in realnost nevladnega sektorja se ne ujemata. Nevladni sektor sedaj potrebuje oceno škode, ki jo je vlada povzročila kot delodajalcu in neposredne ukrepe, ki bodo ublažili to škodo.
O tej temi smo razpravljali tudi na Svetu nevladnih podpornih organizacij (SNPO), kjer smo se odločili, da bomo zbrali potreben informacij o vplivu na NVO in opozorili pristojne na problematiko zaposlovanja v nevladnem sektorju.
Vir: Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja – Zavod PIP, Žurnal: 10.1.2011, stran 4
Nevladniki seveda razumemo, da javna dela niso del vladne politike večanja zaposlovanja v nevladnem sektorju, a vseeno trčimo na dva realna problema.
Prvi je pomanjkanje vladne strategije pomoči zaposlovanju v nevladnem sektorju, kjer je potrebno spomniti na predloge iz pozabljenega Memoranduma NVO, vladi posredovanega leta 2009. Tam smo nevladniki, med drugim, predlagali razširitev seznama upravičencev do subvencioniranega zaposlovanja tako na strani delodajalcev kot na strani brezposelnih, ter v obdobju do leta 2013 predvideli letno subvencioniranje (70% upravičenih stroškov) 1000 novih zaposlitev v nevladnih organizacijah. Prav tako smo predlagali, da vlada zakonsko uredi status samostojnega neprofitnega delavca in njegovo pridobitev ter na tej podlagi Program ukrepov aktivne politike zaposlovanja za obdobje 2007-2013 dopolni z ukrepom, da bo do leta 2013 letno subvencionirala samozaposlitev 500 samostojnih neprofitnih delavcev. Če seštejemo oba ukrepa, dobimo približno 1500 novih subvencioniranih delovnih mest v nevladnem sektorju. To bi dodobra ublažilo izpad, ki ga ja povzročila prepolovitev sredstev za JD v 2011.
Drugi problem pa je krizno krpanje luknje, ki je nastala s prepolovitvijo sredstev. Vlada se namreč ni zavedala ali hotela vedeti, kakšen učinek bo imela njena odločitev. Nevladni sektor pač ni nekaj, na kar bi se vlada pretirano ozirala. Če bi imeli Urad za NVO, bi morda bilo drugače, a pustimo to. Vladna politika zmanjševanja brezposelnosti in realnost nevladnega sektorja se ne ujemata. Nevladni sektor sedaj potrebuje oceno škode, ki jo je vlada povzročila kot delodajalcu in neposredne ukrepe, ki bodo ublažili to škodo.
O tej temi smo razpravljali tudi na Svetu nevladnih podpornih organizacij (SNPO), kjer smo se odločili, da bomo zbrali potreben informacij o vplivu na NVO in opozorili pristojne na problematiko zaposlovanja v nevladnem sektorju.
Vir: Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja – Zavod PIP, Žurnal: 10.1.2011, stran 4