Javna izjava Društva Asociacija o osnutku Strategije razvoja kulture v MOL za 2012-2015
Predstavniki neodvisne umetniške in kulturne produkcije, združeni v Društvu Asociacija, so nezadovoljni (1) z dosedanjo odsotnostjo strukturiranega dialoga med mestnimi oblastmi in neodvisnimi producenti ter ustvarjalci javnih kulturnih programov in projektov, (2) z dejstvom, da je MOL objavila enoletni projektni razpis s 40 % rezom sredstev in (3) z načinom priprave osnutek Strategije razvoja kulture v MOL za 2012-2015.Demokratični deficit kot akutna težava, ki je prisotna pri oblikovanju in izvajanju politik na lokalni ravni, se posledično odraža tudi v tako pomembnem dokumentu, kot je osnutek Strategije razvoja kulture v MOL 2012-2015. Pa vendar skuša Društvo Asociacija le-tega razumeti kot vstopno točko za dialog in priložnost za spremembo obstoječe avtokratske prakse oblikovanja kulturne politike in razvojnih strategij, ki so podlaga za organiziranje in uresničevanje kulturno-umetniškega življenja v Mestni občini Ljubljana.
Predstavniki neodvisne umetniške in kulturne produkcije združeni v Društvo Asociacija izhajamo iz stališča, da:
1) je temeljna in bistvena funkcija oblasti ustvarjati pogoje za organiziranje kulturne produkcije, ne pa izvajati umetniškega vodenja, ter s predstavniki neodvisnih producentov in samostojnih ustvarjalcev dialoško zasnovati ključne prioritetne cilje, s katerimi se bo potencial dolgoletnih uspešnih praks neodvisne umetniške produkcije in ustvarjanja realiziral v stabilnem in spodbudnem okolju za ustvarjanje in razvijanje živih, angažiranih in kritičnih umetniških ter kulturnih praks. V demokratično zasnovani kulturni politiki, ki enakopravno obravnava različne izvajalce javnih kulturnih programov in projektov ne glede na njihovo statusno obliko, neodvisni producenti in samostojni ustvarjalci nikakor ne bi smeli biti obravnavani kot anonimni izvajalci, katerih funkcija je zgolj zapolnjevanje programskih lukenj javnih institucij ali, še več, operacionalizacija »umetniških« ali programskih idej nosilcev oblasti kulturne politike.
2) se le s kontinuiranim strukturiranim dialogom med nosilci oblasti ter predstavniki neodvisnih producentov in samostojnih ustvarjalcev javnih kulturnih programov in projektov na mestni ravni, ki uresničujejo javni interes in zagotavljajo javno dobo, lahko zagotovi participacijsko oblikovanje kulturne politike, ki ne bo ignorirala dosedanji praks neodvisnih producentov in samostojnih ustvarjalcev, temveč jih bo enakopravno, strateško in razvojno usmerjeno umestila med ukrepe in cilje, ki bodo razvijali njihov potencial.
3) bi moral biti v Strategiji razvoja kulture v mestu Ljubljana 2012-2015 viden in očiten premislek, kako se bo na mestni ravni ideja o modernizaciji javnega sektorja realizirala z enakopravnim strateškim vključevanjem neodvisnih producentov in samostojnih ustvarjalcev v lokalni kulturni sistem.
4) so sredstva, ki jih neodvisni producenti in samostojni ustvarjalci umetnosti v MOL pridobijo preko enoletnih ali/in večletnih razpisov in predstavljajo približno 11 % ljubljanskega mestnega proračuna za kulturo, v nesorazmerju z dosežki te produkcije v lokalnem, nacionalnem in mednarodnem prostoru. To kaže na finančno marginaliziranost tega dela kulturnega sistema, ki se jo v kriznih časih še povečuje. Ne politično in ne strateško ni modro odtegovati sredstva najranljivejšim in najmanj zaščitenim delom kulturnega sistema, ki zagotavljajo kulturo kot javno dobro. Glede na to pa da so sredstva, s katerimi MOL razpolaga tudi za področje kulture, javna in davkoplačevalska, je nujno potrebno, da so ukrepi, načrtovani v osnutku Strategije razvoja kulture v mestu Ljubljana 2012-1015, transparentno pospremljeni s finančnimi ocenami.
Predstavniki neodvisne umetniške in kulturne produkcije združeni v Društvo Asociacija zato predlagamo, da:
1) se v Strategijo razvoja kulture v MOL za 2012-1015 kot eden izmed ciljev doda:
»Zagotovitev kontinuiranega strukturiranega dialoga med nosilci mestne oblasti in predstavniki neodvisnih producentov in samostojnih ustvarjalcev o razvojnih prioritetah ter načinih za njihovo doseganje.«, s pripadajočim ukrepom: »Ustanovitev stalne projektne skupine za strukturirani dialog med nosilci mestne oblasti in predstavniki neodvisnih producentov in samostojnih ustvarjalcev.«, ter kazalniki: »Število mesečnih sej, število sprejetih sklepov, število realiziranih sklepov.« Tako se bomo v bodoče izognili oblikovanju strateških smernic razvoja kulture v MOL, ki ignorirajo prispevke dolgoletnih uspešnih umetniških praks (programov in projektov) neodvisnih producentov in samostojnih ustvarjalcev, brez katerih bi bilo mesto Ljubljana siromašnejše za več mednarodnih glasbenih in gledaliških festivalov, pomembnih likovnih prizorišč in izjemno propulzivne intermedijske umetnosti.
2) vsebina osnutka Strategije razvoja kulture v mestu Ljubljana 2012-1015 odraža čas, v kateremu smo se znašli, čas gospodarske krize in recesije, zato predlagamo da: (1) si vzemimo dodaten čas in dokument dobro in racionalno pripravimo v dialogu z relevantnimi deležniki, (2) ne uvajajmo megalomanskih projektov, ampak rajši razvijmo tisto, kaj že obstaja (3) naj vsebuje strategija tudi jasni finančni okvir, za kar je potrebno pripraviti oceno finančnih sredstev za posamezne cilje in ukrepe. Predstavniki neodvisne umetniške in kulturne produkcije združeni v Društvo Asociacija pričakujemo, da bodo nosilci oblasti na MOL uvideli demokratični deficit, ki ga nenehno proizvaja trenutna praksa vladanja brez resnega vključevanja artikuliranih in zainteresiranih predstavnikov civilne družbe, kot so neodvisni producenti in samostojni ustvarjalci ter da se bodo skladno z demokratičnimi princi zavezali k resničnemu odpiranju dialoške platforme, ki bo vsej zainteresirani javnosti zagotovila enakopravno obravnavano.
Predstavniki neodvisne umetniške in kulturne produkcije združeni v Društvo Asociacija izhajamo iz stališča, da:
1) je temeljna in bistvena funkcija oblasti ustvarjati pogoje za organiziranje kulturne produkcije, ne pa izvajati umetniškega vodenja, ter s predstavniki neodvisnih producentov in samostojnih ustvarjalcev dialoško zasnovati ključne prioritetne cilje, s katerimi se bo potencial dolgoletnih uspešnih praks neodvisne umetniške produkcije in ustvarjanja realiziral v stabilnem in spodbudnem okolju za ustvarjanje in razvijanje živih, angažiranih in kritičnih umetniških ter kulturnih praks. V demokratično zasnovani kulturni politiki, ki enakopravno obravnava različne izvajalce javnih kulturnih programov in projektov ne glede na njihovo statusno obliko, neodvisni producenti in samostojni ustvarjalci nikakor ne bi smeli biti obravnavani kot anonimni izvajalci, katerih funkcija je zgolj zapolnjevanje programskih lukenj javnih institucij ali, še več, operacionalizacija »umetniških« ali programskih idej nosilcev oblasti kulturne politike.
2) se le s kontinuiranim strukturiranim dialogom med nosilci oblasti ter predstavniki neodvisnih producentov in samostojnih ustvarjalcev javnih kulturnih programov in projektov na mestni ravni, ki uresničujejo javni interes in zagotavljajo javno dobo, lahko zagotovi participacijsko oblikovanje kulturne politike, ki ne bo ignorirala dosedanji praks neodvisnih producentov in samostojnih ustvarjalcev, temveč jih bo enakopravno, strateško in razvojno usmerjeno umestila med ukrepe in cilje, ki bodo razvijali njihov potencial.
3) bi moral biti v Strategiji razvoja kulture v mestu Ljubljana 2012-2015 viden in očiten premislek, kako se bo na mestni ravni ideja o modernizaciji javnega sektorja realizirala z enakopravnim strateškim vključevanjem neodvisnih producentov in samostojnih ustvarjalcev v lokalni kulturni sistem.
4) so sredstva, ki jih neodvisni producenti in samostojni ustvarjalci umetnosti v MOL pridobijo preko enoletnih ali/in večletnih razpisov in predstavljajo približno 11 % ljubljanskega mestnega proračuna za kulturo, v nesorazmerju z dosežki te produkcije v lokalnem, nacionalnem in mednarodnem prostoru. To kaže na finančno marginaliziranost tega dela kulturnega sistema, ki se jo v kriznih časih še povečuje. Ne politično in ne strateško ni modro odtegovati sredstva najranljivejšim in najmanj zaščitenim delom kulturnega sistema, ki zagotavljajo kulturo kot javno dobro. Glede na to pa da so sredstva, s katerimi MOL razpolaga tudi za področje kulture, javna in davkoplačevalska, je nujno potrebno, da so ukrepi, načrtovani v osnutku Strategije razvoja kulture v mestu Ljubljana 2012-1015, transparentno pospremljeni s finančnimi ocenami.
Predstavniki neodvisne umetniške in kulturne produkcije združeni v Društvo Asociacija zato predlagamo, da:
1) se v Strategijo razvoja kulture v MOL za 2012-1015 kot eden izmed ciljev doda:
»Zagotovitev kontinuiranega strukturiranega dialoga med nosilci mestne oblasti in predstavniki neodvisnih producentov in samostojnih ustvarjalcev o razvojnih prioritetah ter načinih za njihovo doseganje.«, s pripadajočim ukrepom: »Ustanovitev stalne projektne skupine za strukturirani dialog med nosilci mestne oblasti in predstavniki neodvisnih producentov in samostojnih ustvarjalcev.«, ter kazalniki: »Število mesečnih sej, število sprejetih sklepov, število realiziranih sklepov.« Tako se bomo v bodoče izognili oblikovanju strateških smernic razvoja kulture v MOL, ki ignorirajo prispevke dolgoletnih uspešnih umetniških praks (programov in projektov) neodvisnih producentov in samostojnih ustvarjalcev, brez katerih bi bilo mesto Ljubljana siromašnejše za več mednarodnih glasbenih in gledaliških festivalov, pomembnih likovnih prizorišč in izjemno propulzivne intermedijske umetnosti.
2) vsebina osnutka Strategije razvoja kulture v mestu Ljubljana 2012-1015 odraža čas, v kateremu smo se znašli, čas gospodarske krize in recesije, zato predlagamo da: (1) si vzemimo dodaten čas in dokument dobro in racionalno pripravimo v dialogu z relevantnimi deležniki, (2) ne uvajajmo megalomanskih projektov, ampak rajši razvijmo tisto, kaj že obstaja (3) naj vsebuje strategija tudi jasni finančni okvir, za kar je potrebno pripraviti oceno finančnih sredstev za posamezne cilje in ukrepe. Predstavniki neodvisne umetniške in kulturne produkcije združeni v Društvo Asociacija pričakujemo, da bodo nosilci oblasti na MOL uvideli demokratični deficit, ki ga nenehno proizvaja trenutna praksa vladanja brez resnega vključevanja artikuliranih in zainteresiranih predstavnikov civilne družbe, kot so neodvisni producenti in samostojni ustvarjalci ter da se bodo skladno z demokratičnimi princi zavezali k resničnemu odpiranju dialoške platforme, ki bo vsej zainteresirani javnosti zagotovila enakopravno obravnavano.
