Finančne prednosti prostovoljstva za nevladne organizacije
Katere so pomembne koristi, ki jih zakon o prostovoljstvu lahko prinaša posamezni organizaciji. Gre za to, da se pri domačih razpisih delež lastnega sofinanciranja projekta lahko prikaže in izvede tudi z delom prostovoljcev. Kako? Zakon o prostovoljstvu obravnava organizirano prostovoljstvo, to je prostovoljsko delo, ki se izvaja v okviru prostovoljske organizacije. Posplošeno rečeno ima status prostovoljske organizacije vsaka nevladna organizacija (društvo zavod, ustanova), ki je vpisana v vpisnik prostovoljskih organizacij. Prostovoljska organizacija lahko potem uveljavlja tudi pravice iz zakona. Za vpis v imenik prostovoljskih organizacij ni potrebno dokazovati dosedanjega ukvarjanja s prostovoljci ali izkazovanja prostovoljskega dela. Izkazovati ni potrebno niti drugih posebnih pogojev, vpis pa je povsem enostaven z izpolnitvijo obrazca in oddajo na AJPES.
Večina delujočih oseb v nevladni organizaciji so že prostovoljci, saj je redko zagovtovljeno zadostno financiranje za zaposlovanje kadrov. Drugo pa je dejstvo, da prostovoljstvo ni zgolj “masovno” prostovoljstvo, niso samo prostovoljci, ki se ukvarjajo s pomoči potrebnimi uporabniki. Prostovoljstvo v organizaciji je dejansko dejavnost ozaveščanja in senzibiliziranja ljudi za problematiko urejanja prostora. Zato je zelo dobro, če ima organizacija permanentni program npr. 100 urnega prostovoljskega dela, v katerega angažira bodisi študente, bodisi druge zainteresirane. Seveda je za to potrebno predvsem kvalitetno mentorsko delo, vendar se tako na najboljši način senzibilizirajo in ozaveščajo predvsem mladi, na katere tovrstne izkušnje vplivajo tudi kasneje na njihovi poklicni poti. Tako prostovoljsko delo je za mlade (npr. študente, brezposelne iskalce prve zaposlitve) tudi zelo dobrodošla delovna izkušnja ter referenca pri iskanju zaposlitve. Prostovoljsko delo pa je vedno dvosmeren proces, prostovoljcu je potrebno nekaj ponuditi, ga mentorsko spremljati, pridobiti mora izkušnje na vsebinah, ki ga zanimajo, po drugi strani pa je deloma lahko tudi pomoč pri organizacijskih in tehničnih opravilih, ki jih moramo pri svojem delu opravljati.
Kako se prostovoljsko delo lahko vrednoti kot lasten vložek organizacije pri projektu? Pravilnik o področjih prostovoljskega dela in v pisniku določa vrednost prostovoljskega dela in sicer vrednoti uro organizacijskega dela (vodenje projektov in programov, njihova organizacija ali organizacija dela projekta ali programa ali opravljanje mentorstva prostovoljcem) po 13 €, uro vsebinsekga dela (strokovno delo, za katerega so potrebna znanja in veščine ali prostovoljsko delo kot izvajanje dela projekta ali programa) po 10 € in uro drugega prostovoljskega dela (pomožno delo ali delo za podporo prostovoljskemu programu ali projektu ali delo, za katero ni potrebno posebno usposabljanje) po 6 €. Da organizacija ostane v razvidu prostovoljskih organizacij mora voditi ustrezno evidenco o opravljenem prostovoljskem delu, ki jo odda AJPESu ob oddaji letnega poročila.
Poleg navedene bonitete za prostovoljske organizacije, zakon tudi predvideva, da se pri dodeljevanju sredstev iz državnega proračuna na delovnih področjih, na katerih delujejo tudi prostovoljske organizacije, nameni izvajanju projektov ali programov prostovooljskih organizacij, ki vključujejo prostovoljsko delo ali pa so nemenjeni razvoju prostovoljstva, najmanj 10% razpisanih sredstev. Seveda pa je glavnina zakona namenjena priznanju in zaščiti prostovoljcev, s katerimi je potrebno skleniti dogovor o prostovoljskem delu in spoštovati druge zahteve zakona v odnosu do prostovoljca. Vse potrebne informacije in pripomočke ter usposabljanja glede navedenega pa dobite lahko pri mreži prostovoljskih organiziacij.
VIR: Mreža za prostor, IPOP
Večina delujočih oseb v nevladni organizaciji so že prostovoljci, saj je redko zagovtovljeno zadostno financiranje za zaposlovanje kadrov. Drugo pa je dejstvo, da prostovoljstvo ni zgolj “masovno” prostovoljstvo, niso samo prostovoljci, ki se ukvarjajo s pomoči potrebnimi uporabniki. Prostovoljstvo v organizaciji je dejansko dejavnost ozaveščanja in senzibiliziranja ljudi za problematiko urejanja prostora. Zato je zelo dobro, če ima organizacija permanentni program npr. 100 urnega prostovoljskega dela, v katerega angažira bodisi študente, bodisi druge zainteresirane. Seveda je za to potrebno predvsem kvalitetno mentorsko delo, vendar se tako na najboljši način senzibilizirajo in ozaveščajo predvsem mladi, na katere tovrstne izkušnje vplivajo tudi kasneje na njihovi poklicni poti. Tako prostovoljsko delo je za mlade (npr. študente, brezposelne iskalce prve zaposlitve) tudi zelo dobrodošla delovna izkušnja ter referenca pri iskanju zaposlitve. Prostovoljsko delo pa je vedno dvosmeren proces, prostovoljcu je potrebno nekaj ponuditi, ga mentorsko spremljati, pridobiti mora izkušnje na vsebinah, ki ga zanimajo, po drugi strani pa je deloma lahko tudi pomoč pri organizacijskih in tehničnih opravilih, ki jih moramo pri svojem delu opravljati.
Kako se prostovoljsko delo lahko vrednoti kot lasten vložek organizacije pri projektu? Pravilnik o področjih prostovoljskega dela in v pisniku določa vrednost prostovoljskega dela in sicer vrednoti uro organizacijskega dela (vodenje projektov in programov, njihova organizacija ali organizacija dela projekta ali programa ali opravljanje mentorstva prostovoljcem) po 13 €, uro vsebinsekga dela (strokovno delo, za katerega so potrebna znanja in veščine ali prostovoljsko delo kot izvajanje dela projekta ali programa) po 10 € in uro drugega prostovoljskega dela (pomožno delo ali delo za podporo prostovoljskemu programu ali projektu ali delo, za katero ni potrebno posebno usposabljanje) po 6 €. Da organizacija ostane v razvidu prostovoljskih organizacij mora voditi ustrezno evidenco o opravljenem prostovoljskem delu, ki jo odda AJPESu ob oddaji letnega poročila.
Poleg navedene bonitete za prostovoljske organizacije, zakon tudi predvideva, da se pri dodeljevanju sredstev iz državnega proračuna na delovnih področjih, na katerih delujejo tudi prostovoljske organizacije, nameni izvajanju projektov ali programov prostovooljskih organizacij, ki vključujejo prostovoljsko delo ali pa so nemenjeni razvoju prostovoljstva, najmanj 10% razpisanih sredstev. Seveda pa je glavnina zakona namenjena priznanju in zaščiti prostovoljcev, s katerimi je potrebno skleniti dogovor o prostovoljskem delu in spoštovati druge zahteve zakona v odnosu do prostovoljca. Vse potrebne informacije in pripomočke ter usposabljanja glede navedenega pa dobite lahko pri mreži prostovoljskih organiziacij.
VIR: Mreža za prostor, IPOP
