1. seja Sveta vlade RS za razvoj prostovoljstva in NVO

Prva seja je pri marsikaterem udeležencu ustvarila mešane občutke, predvsem pa se je potrdila bojazen nevladnih predstavnikov, da člani vladne strani ne bodo poznali osnovnih informacij o problematiki delovanja NVO, še več, pri nekaterih je bilo opaziti tudi nepoznavanje namena delovanja Sveta in njihove vloge v njem. To pomeni, da bi pravzaprav bilo potrebno namesto takojšnjega pričetka spopadanja s perečimi problemi, ki otežujejo razvoj nevladnih organizacij, opraviti "malo šolo" nevladništva za vladne predstavnike, česar pa si nevladniki ne želimo, saj menimo, da je bilo o tem v preteklosti že veliko povedanega, izmenjanih ogromno stališč, in da je bila nenazadnje oblikovana Strategija vlade RS za sodelovanje z nevladnimi organizacijami.

Pomen delovanja Sveta vidimo nevladni predstavniki predvsem v oblikovanju skupnih predlogov in stališč, ki bodo posredovana vladi z namenom, da se pripravijo rešitve, ki bodo odgovorile na konkretne probleme. V ta namen smo nevladniki pripravili Predlog ključnih državnih ukrepov na področju krepitve nevladnih organizacij v obdobju 2012-2015, ki smo ga kot delovno gradivo uvrstili na prvo sejo z namenom oblikovanja prioritetnih naloge sveta, ki bi jih ta v prihodnje obravnaval. Vendar je bilo mogoče dogovoriti le to, da se do prihodnje seje na ministrstvih seznanijo s predlogi in oblikujejo stališča.

Nevladni predstavniki bomo vsekakor vztrajali na obravnavi ključnih ukrepov, z namenom, da preko Sveta pridejo v obravnavo na vladi. Vsekakor pa smo si enotni, da bo potrebno poleg zastopanja interesov znotraj Sveta, delovati tudi na drugih (višjih) nivojih odločanja, če bomo želeli, da s predlogi dejansko uspemo. To sicer postavlja pod vprašaj težo in pomen Sveta, vendar je kljub takšnim pomislekom, tovrstni organ več kot dobrodošel, saj predstavlja prostor za posredovanje in zagovarjanje stališč NVO, ki jih vlada in posamezna ministrstva ne bodo mogla kar tako prezreti. Upati je, da bo po začetnih porodnih krčih Svet vendarle uspešno nadaljeval svoje delo in se bodo predstavniki tako nevladne kot vladne strani spustili iz začetnih okopov ter v duhu dobrega sodelovanja skupaj naredili čim več za razvoj nevladnega sektorja in s tem celotne družbe in države.

Prepričani smo, da se bodo tudi državni uradniki, ki sodelujejo v Svetu tekom njegovega delovanja in druženja z nevladniki bolje seznanili z nevladništvom in pričeli na svojo vlogo v Svetu gledati z večjimi simpatijami in zavestjo, da se je vredno potruditi in zavzeti za dobre rešitve, ki bodo koristile tudi državi, še posebej v teh kriznih časih ter to prenesli tudi v svoja delovna okolja, kjer se sprejemajo odločitve.

Na seji je bilo med ostalim s strani vladnih predstavnikov izražen tudi pomislek glede tega, da se večina predlaganih ukrepov nanaša na financiranje, kar pa ob zavedanju, da v Sloveniji prav na tem ključnem področju v preteklosti ni bilo prav veliko storjenega (stimulativna davčna zakonodaja, sklad za razvoj NVO ipd.) ni nič čudnega in da v kolikor ne bo tukaj dosežen napredek, se tudi o ostalih, bolj vsebinskih zadevah, ne bo mogoče in smiselno pogovarjati. Ob tem gre ob trenutnih prizadevanjih in naporih vlade po omejevanju in zmanjševanju stroškov opozoriti, da je pogled na finančne vzpodbude in olajšave za NVO zgolj iz vidika stroškov napačen, ter gre od vladnih predstavnikov (v Svetu) pričakovati pred takojšnjim nasprotovanjem predlogom, globji razmislek, če ne analizo, pozitivnih učinkov, ki jih lahko pomeni določena namenitev proračunskih sredstev za delovanje NVO.