Nesmiselni pogoji za pridobitev statusa v javnem interesu na področju zaščite živali
Odbor za kmetijstvo DZ RS je 10. januarja 2013 obravnaval novelo Zakona o zaščiti živali, ki med drugim na novo ureja pogoje za pridobitev statusa delovanja v javnem interesu na področju zaščite živali. Čeprav so člani odbora podprli kar nekaj dopolnil, ki so jih pripravile nevladne organizacije (prepoveduje se uporaba prostoživečih živali v cirkusih, rejenje in lov na kožuharje zgolj zaradi krzna in verski zakoli živali brez omamljanja), pa je koalicija ostala gluha za opozorila CNVOS, da so med pogoji za pridobitev statusa delovanja v javnem interesu na področju varstva živali tudi takšni, ki so nepotrebni in celo nerazumni.
Med pogoji tako še naprej ostaja, da mora društvo imeti vsaj 30 članov, čeprav gola kvantiteta ni nikakršno jamstvo za kvaliteto društvenega delovanja, kar nam dokazujejo številni primeri iz vsakdanje prakse. Hkrati bodo morala društva za pridobitev statusa izpolniti tudi pogoj, da se je določen odstotek njihov članov udeležil posebnega usposabljanja o zakonodaji s področja zaščite živali po programu, ki ga določi pristojni minister.
Tako zakon ne pozna izjem za tiste, ki s takšnimi znanji že razpolagajo (diplomirani veterinarji, profesorji na veterinarski fakulteti in specializirani pravniki s področja varstva živali... ) in se bodo kljub temu morali udeležiti usposabljanja, če bo njihovo društvo hotelo pridobiti status. Čeprav bi lahko ministrstvo o strokovnosti delovanja nekega društva presojalo že na podlagi njegovih preteklih rezultatov, ki jih je društvo dolžno navesti ob vložitvi vloge in ki precej bolj zgovorno govorijo o tem, ali neko društvo pozna zakonodajo in potrebe živali.
Vseeno pa novela prinaša tudi pozitivne novosti glede podeljevanja statusa. CNVOS je namreč že poleti s pomočjo MPJU uspel zagotoviti, da bodo lahko status delovanja v javnem interesu na področju zaščite živali poleg društev odslej pridobile tudi druge nevladne organizacije, kot so neprofitni zavodi in ustanove. Prav tako bo omenjena usposabljanja lahko organiziral vsakdo, ne zgolj VURS, ki so novelo tudi pripravljali.
VIR: CNVOS
Med pogoji tako še naprej ostaja, da mora društvo imeti vsaj 30 članov, čeprav gola kvantiteta ni nikakršno jamstvo za kvaliteto društvenega delovanja, kar nam dokazujejo številni primeri iz vsakdanje prakse. Hkrati bodo morala društva za pridobitev statusa izpolniti tudi pogoj, da se je določen odstotek njihov članov udeležil posebnega usposabljanja o zakonodaji s področja zaščite živali po programu, ki ga določi pristojni minister.
Tako zakon ne pozna izjem za tiste, ki s takšnimi znanji že razpolagajo (diplomirani veterinarji, profesorji na veterinarski fakulteti in specializirani pravniki s področja varstva živali... ) in se bodo kljub temu morali udeležiti usposabljanja, če bo njihovo društvo hotelo pridobiti status. Čeprav bi lahko ministrstvo o strokovnosti delovanja nekega društva presojalo že na podlagi njegovih preteklih rezultatov, ki jih je društvo dolžno navesti ob vložitvi vloge in ki precej bolj zgovorno govorijo o tem, ali neko društvo pozna zakonodajo in potrebe živali.
Vseeno pa novela prinaša tudi pozitivne novosti glede podeljevanja statusa. CNVOS je namreč že poleti s pomočjo MPJU uspel zagotoviti, da bodo lahko status delovanja v javnem interesu na področju zaščite živali poleg društev odslej pridobile tudi druge nevladne organizacije, kot so neprofitni zavodi in ustanove. Prav tako bo omenjena usposabljanja lahko organiziral vsakdo, ne zgolj VURS, ki so novelo tudi pripravljali.
VIR: CNVOS
