Strukturni skladi do leta 2020: Nujno na pot pametnega razvoja
Čez nekaj mesecev bodo v Sloveniji objavljeni prvi razpisi ministrstev za črpanje sredstev strukturnih skladov po novem sedemletnem programu. Poslej bo v povprečju veliko težje priti do sredstev, ker so v primerjavi s prejšnjim za približno milijardo evrov ali za četrtino nižja, in ker se je zahodni del države v obdobju nazadovanja, uvrstil med bolj razvite EU regije, za katere pa veljajo strožji kriteriji. Obenem Komisija zaostruje sistemske pogoje črpanja sredstev in uvaja dodaten nadzor in vrednotenje uspešnosti uresničevanja ciljev. Novosti se tičejo tako nosilcev javnih razpisov kot nosilcev priprave projektnih predlogov za ta sredstva.
Na razpravo, ki bo potekala v četrtek, 23. januarja 2014, ob 13. uri v predavalnici P19 na Fakulteti za upravo, Gosarjeva ulica 5 v Ljubljani, vabijo Slovensko društvo evalvatorjev, Društvo za razvoj slovenskega podeželja in Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani.
Na razpravi bodo kot uvodničarji predvidoma sodelovali:
- izr. prof. dr. Aleksander Aristovnik, Fakulteta za upravo UL
- izr. prof. dr. Mojca Golobič, Biotehniška fakulteta UL, Oddelek za krajinsko arhitekturo
- Goran Šoster, predsednik Društva za razvoj slovenskega podeželja
- Jože Kos Grabar, vodilni prostorski načrtovalec ZUM d.o.o. in SDE
- Lili Mahne, MBA, projektni vodja, SMID, LEADER, izobraževanja, Notranjski ekološki center in SDE
- Marko Kiauta, predsednik Strokovnega sveta pri Slovenskem združenju za kakovost,
- Jože Dekleva, nekdanji uradnik Ministrstva za okolje.
- dr. Suzana Čurin, predavateljica etike in menedžmenta za najvišje in srednje vodilne v državni upravi na Upravni akademiji v Ljubljani
- mag. Bojan Radej, samostojni raziskovalec in razvijalec rešitev in predsednik SDE.
Več o vsebini razprave:
Doslej so imeli najlažji dostopu do sredstev tisti, ki so dokazali večji pomen svojih prizadevanj za javno dobro. Nova pravila celostnega teritorialnega razvoja bodo drugačna, ker nagrajujejo predvsem »inteligentno« povezovanje projektnih idej v sinergije, da bodo služile presečno vsaj dvema ali več prioritetam državnega operativnega programa. Zahteva sinergije kliče k spremembi razvojniške miselnosti iz vertikalne oziroma sektorske v perspektivo, ki bo razvoj prikazala tudi horizontalno oziroma presečno.
Presečno pomeni s projektnim povezovanjem neodvisnih prioritet, na primer povezovanje trdih in mehkih naložb, in instrumentov, vzemimo regionalnega sklada in sklada za razvoj podeželja ali kohezijskih sredstev in sredstev za raziskave Horizont 2020. Iskanju sinergij Komisija pravi pametni razvoj, ker z njim izzive obravnavamo z več strani naenkrat, tako da aktivnosti podpirajo druga drugo. Integralna sestavina pametnega razvoja so inovacije. Doslej razvoj in inteligenca nista bila nujno povezana, zdaj pa povezava postaja ključna.
Okrogla miza bo s pomočjo uvodničarjev odstirala novosti strukturne politike na področju celostnega teritorialnega razvoja in jih tehtala v primerjavi z obstoječimi praksami razvoja. Okrogla miza bo razdeljena v dva dela: v prvem bodo vabljeni uvodničarji podali uvodne misli. V drugem, časovno uravnoteženem delu, bo za vse ostale prisotne odprta razprava o izpostavljenih vprašanjih. Po dogodku bo izdano poročilo, udeleženci pa bodo odprte dileme lahko obravnavali naprej na evalvatorskem forumu SDE na socialnem omrežju LinkedIn.
Naprošamo vas, da vašo udeležbo na razpravi potrdite na e-pošto info@sdeval.si.
VIR: Društvo za razvoj slovenskega podeželja
Doslej so imeli najlažji dostopu do sredstev tisti, ki so dokazali večji pomen svojih prizadevanj za javno dobro. Nova pravila celostnega teritorialnega razvoja bodo drugačna, ker nagrajujejo predvsem »inteligentno« povezovanje projektnih idej v sinergije, da bodo služile presečno vsaj dvema ali več prioritetam državnega operativnega programa. Zahteva sinergije kliče k spremembi razvojniške miselnosti iz vertikalne oziroma sektorske v perspektivo, ki bo razvoj prikazala tudi horizontalno oziroma presečno.
Presečno pomeni s projektnim povezovanjem neodvisnih prioritet, na primer povezovanje trdih in mehkih naložb, in instrumentov, vzemimo regionalnega sklada in sklada za razvoj podeželja ali kohezijskih sredstev in sredstev za raziskave Horizont 2020. Iskanju sinergij Komisija pravi pametni razvoj, ker z njim izzive obravnavamo z več strani naenkrat, tako da aktivnosti podpirajo druga drugo. Integralna sestavina pametnega razvoja so inovacije. Doslej razvoj in inteligenca nista bila nujno povezana, zdaj pa povezava postaja ključna.
Okrogla miza bo s pomočjo uvodničarjev odstirala novosti strukturne politike na področju celostnega teritorialnega razvoja in jih tehtala v primerjavi z obstoječimi praksami razvoja. Okrogla miza bo razdeljena v dva dela: v prvem bodo vabljeni uvodničarji podali uvodne misli. V drugem, časovno uravnoteženem delu, bo za vse ostale prisotne odprta razprava o izpostavljenih vprašanjih. Po dogodku bo izdano poročilo, udeleženci pa bodo odprte dileme lahko obravnavali naprej na evalvatorskem forumu SDE na socialnem omrežju LinkedIn.
Naprošamo vas, da vašo udeležbo na razpravi potrdite na e-pošto info@sdeval.si.
VIR: Društvo za razvoj slovenskega podeželja
