16. KMEČKI DAN DRUŠTVA PODEŽELSKIH ŽENA IN DEKLET POLŠNIK
Kmečki dan, osrednja prireditev DPŽD Polšnik je bila v nedeljo, 14. avgusta 2016, na kmetiji družine Rozina na Mamolju. Kmečki dan je vsako leto v drugem kraju KS Polšnik, vsako leto na drugi kmetiji, vsako leto prikaz izbranih kmečkih opravil na star način…
Anton Bučar, mojster krovstva in tesarstva iz Tep, nam je zelo slikovito in strokovno opisal vse sestavne dele kozolca ter predstavil postopek izdelave in postavljanja kozolca. Vsi smo tej razlagi z zanimanjem prisluhnili, zato sedaj vemo, kaj je pri kozolcu brana, ladja, roka, baba, štant, hlapec, špirovci. Eno je, če to prebereš v knjižici, drugo pa, če je to povedano ob kozolcu, saj na ta način lahko resnično občuduješ in spoznavaš to izvirno etnografsko posebnost, njen gospodarski in kulturno zgodovinski pomen. Vreme je bilo že od nekdaj muhasto in zato so si kmetje na predalpskem in alpskem območju izmislili to napravo za sušenje sena, staro več kot 300 let. No, Rozinatov toplar jih šteje 41, ob vhodu pa ga krasi 25 let stara trta, ki sta jo zasadila oče in sin.
Vsako kmečko opravilo zahteva svoj čas in vrstni red in seveda smo se tega držali tudi mi. Najprej je bila na vrsti košnja otave in zato je bilo potrebno ročno sklepati koso na klepaju, posebnem stolu z nakovalom spredaj. To opravilo je prikazal Slavko Kos in zahteva veliko potrpežljivosti in mirno roko.
Na novo sklepano koso mora kosec nabrusiti. »Potem greš lahko s kosci v vrsto!«, sta dejala naša kosca Tine Sirk in Jani Juvan in pričela kositi otavo. MRZLE ROSE,OSTRE KOSE-RADA TRAVCA SE KOSI. Ta nauk preteklosti si velja zapomniti še danes. Otava se je včasih kosila v avgustu, lahko še tudi v začetku septembra, kdor jo pa dalje pusti, ta jo pa za pečjo suši! Košnja je koscema šla prav dobro od rok, sonce ju je pa tudi pošteno grelo. KAKOR SE KOSCEM STREŽE, TAKO SE TRAVCA REŽE.Poskrbeli smo, da nihče ni bil ne žejen ne lačen.
Po košnji je sledilo že drugo opravilo. Tri grabljice Romana Repovž, Agata Borišek in Marija Kotar so z lesenimi grabljami hitele razmetavati odkošene redi otave v čim tanjše sloje.
Treba je namreč tudi še danes upoštevati star ljudski pregovor, ki ga beremo v Slovenskih novicah iz leta 1864: SENO SE SUŠI NA SONCU,OTAVA PA NA GRABLJAH. Otavo je torej potrebno čez dan pogosto z grabljami obračati, da se vsaj delno posuši. V primeru dežja pa je dobro narediti kopice.
Tudi mi smo jih naredili in pri delu so se nam pridružili naši najmlajši obiskovalci, ki so postopek hitro usvojili in naredili nekaj manjših kopic. Ko pa smo jim v eno od kopic skrili zaklad, so bili za delo še bolj motivirani. Pri iskanju zaklada so jim pomagali tudi njihovi očetje. Za pridnost in pomoč pri delu so prejeli zaslužene nagrade. 
Lesenih grabelj zanje nismo imeli, saj so tudi te že izpodrinile plastične. Je pa res, da so le te bolj privlačne, ker so različnih barv. So modre, zelene, rdeče. Kul. Lahko grabiš in delaš z grabljami tvoje najljubše barve in greš še bolj veselo na delo. Barve, s katerimi se obdamo, vplivajo na nas in naše okolje. Takole mimogrede smo kar tam na travniku med grabljenjem dodali še malo učenosti in izvedeli, da zelena barva pomirja oči in deluje sproščujoče, modra vpliva na povečanje vzdržljivosti, oranžna pa pozitivno deluje na druženje ljudi. In druženje je bilo v tem sončnem nedeljskem popoldnevu res prijetno!
Da pa nas sončni zahod ne bi prehitel, smo kopice otave kar na cickah znosili do kozolca. Veste kako to gre? Pod kopico se da dvoje močnih grabelj, ena grabljica poprime za grablje pred kopico in druga zadaj za kopico, nato pa obe istočasno kopico dvigneta ter odneseta do kozolca.
Vse se je dobro izšlo. Seveda so bile te cicke zanimive tudi za naše najmlajše obiskovalce. KAR SE JANEZEK NAUČI, TO JANEZ ZNA! Z veseljem so pomagali in dejali, da so kopice super stvar.
Za konec pa je bilo potrebno otavo še zdevati (naložiti) v štante, da se bo ob vetru in soncu posušila in bo dobra krma kravicam, ki so nas skozi vso prireditev opazovale z zgornjega pašnika.
Tako, pa smo le vse lepo spravili pod streho. Še sreča, saj je naslednji dan že bila velika maša, ki za suknjo vpraša in vreme postane že bolj spremenljivo, kar pa za košnjo ni sprejemljivo.
Za zaključek pa še en kratek povzetek 16. Kmečkega dne DPŽD Polšnik: zanimiv in poučen program, veliko delovne vneme, razvedrilo v igrah do znanja, pester izbor pijače in jedače (tudi peka palačink!),zelo bogata razstava domačih dobrot naših članic.
Za krasno vzdušje in veselje pa je poskrbela skupina Bojsi.
Vsestranska pomoč članic društva in krajanov Mamolja pri prireditvi.
Seveda nikakor ne smemo pozabiti omeniti še krasnih risbic kozolca, podeželske pokrajine, koscev in domačih živali, ki so jih med programom prireditve narisali otroci. Risbice bodo polepšale razstavo domačih dobrot na naslednjem kmečkem dnevu.
En velik HVALA predsednici društva, Marinki Bevc, ki se že toliko let trudi in prizadeva za dobro društva. In to zelo uspešno! Hvala Amaliji Kadunc za ves program, ki ga je odlično pripravila in povezovala na prireditvi.
Brez sponzorjev in nesebične pomoči spodaj imenovanih naša prireditev ne bi bila to, kar vsako leto je: še en kamenček v zelo pomembnem in pestrem mozaiku ohranitve starih kmečkih opravil in običajev na vasi.
Velika zahvala Družini Rozina za gostoljubje, krasen prostor in veliko pomoč na prireditvi.
Veselo rajanje in druženje se je nadaljevalo pozno v noč z dobro glasbo.
Na koncu še velika zahvala:
Vsem članicam društva DPŽD Polšnik, Mušič Tatjani s.p. Mizarstvo Otmar, Gasilskemu društvu Polšnik, Lovskemu društvu Polšnik, Borišek Mariji in Ladu, Ivu Rozina, Bojanu Grošelj, Mirku Kotar, Toniju Bučar, Slavku Kos, vaščanom Mamolja, Joži Ponjevič , vsem nastopajočim v programu dela in iger, g. Marjanu Mušič Podpredsedniku Krajevne skupnosti Polšnik.
Hvala našim zvestim sponzorjem:
OMAHEN –TRANSPORT, D.O.O., Gradiške Laze 19, Šmartno pri Litiji
KOMBI VOZ, Sedevčič Srečko S.P., Velika Preska 9, Polšnik
ZOLON, Polona Zupančič S.P., Mamolj 20, Polšnik
Se vidimo v juliju 2017. Lepo se imejte.
Foto: Barbara Bučar
Za DPŽD Polšnik zapisala: Amalija Kadunc
