Domov | Zgodilo se je | Črna komedija

Črna komedija

2004 - Črna komedija (Peter Schaffer)

O avtorju Črne komedije


Peter Schaffer se je 15. 5. 1926 rodil v Liverpoolu v Angliji. Med študijem zgodovine na slavni univerzi Cambridge je opravljal različna dela – minerstvo v rudniku, prodaja v knjigarni, knjižničarstvo. Kmalu je odkril svoj talent za pisanje dramskih del. Shafferjeva prva drama, The Salt Land (1954) se je predvajala na BBC-ju. Opogumljen s tem uspehom je Shaffer nadaljeval svoje pisanje in se uveljavil kot uspešen pisec dramatike, predvsem z delom Five Finger Excuse (1958), za katero je dobil priznani angleški in ameriški nagradi.

Shafferjeva dela vsebujejo izvirno združitev psiholoških dram in satiričnih komedij. Črna komedija (1965) ponuja zabaven pogled na skupino igralcev, ki se tipljejo po neosvetljeni sobi – čeprav je oder seveda popolnoma osvetljen.

Med njegovimi znanimi deli so tudi Equus in Amadeus – zgodba o čudežnem dečku Wolfgangu Amadeusu Mozartu. Za kar tri njegova dela so bile prodane avtorske pravice za snemanje filmov.


Kratka vsebina


Valentinu, samozvanemu umetniku, se v eni noči zgodi nešteto stvari. Njegova zaročenka Manca je povabila svojega očeta, strogega vojaškega poveljnika, v upanju, da jima bo dal blagoslov za poroko. Na isti večer naj bi prišel tudi bogat zbiratelj umetniških del, Gregor Bamberger, saj Valentin upa, da bo odkupil nekaj njegovih del. Ker pa je Valentin reven, je tako tudi njegovo stanovanje, zato si brez dovoljenja sposodi imenitno pohištvo pri svojem sosedu Oskarju. Želel je namreč narediti dober vtis na svojega bodočega tasta in bogatega mecena umetnikov.

Seveda se Oskar vrne s svojih počitnic predčasno, prav tako se na vratih pojavi tudi Valentinovo bivšo dekle, ki ni popolnoma prepričana, da sta z Valentinom njuno razmerje zaključila.

Zgodba deluje kot klasična farsa. Kar naredi Črno komedijo posebno, je dejstvo, da se prvih deset minut igre dogaja v popolni temi na odru – za Manco in Valentina je takrat dejansko vse normalno. Ko pa nastopi izpad električne energije in se v Valentinovi sobi ugasnejo vse luči, pomeni, da se na odru zgodi ravno obratno – odrske luči se prižgejo. Zdaj vidimo nastopajoče, ki se spotikajo, tavajo v temi, se zaletavajo med seboj in odhajajo ter prihajajo brez vednosti drugih. Vsakič, ko nekdo prižge vžigalico, vžigalnik, svečo ali baterijo, se oder rahlo zatemni in nastopajoči lahko vidijo. Ko se ti viri svetlobe ugasnejo, osvetljava spet sveti z vso močjo in igralci zopet ne vidijo ničesar.

Le koliko lahko ostane v temi skrito in kaj vse bo prišlo na dan?


Nastanek igre


Po enoletnem premoru sta Urša in Jasmina odkrili odlično zbirko dramskih besedil – Slovenski gledališki muzej. Že po nekajkratnem obisku, kjer je prijazna arhivarka vedno svetovala pri izboru besedil, smo izbrali igro in januarja 2004 začeli z vajami Črne komedije. Ker je bila ta igra izvirno napisana v angleščini leta 1965, je bilo potrebno besedilo temeljito preurediti. Zamenjali smo imena igralcev, čas dogajanja in prostor pa premaknili v slovensko sedanjost. Prav tako smo spremenili konec igre.

Prostor za vaje nam je ponudil nogometni klub Kresnice, vendar je bila klubska sobica neprimerna za naše razmere, zato smo soglasno sprejeli predlog za prostor kar v Jasminini kuhinji. Ker smo si kritiko o slabi scenografiji vzeli k srcu, smo na vsak način želeli postaviti primerno sceno, vendar je bilo to izjemno težko delo (naša skupina je imela na razpolago 0 sit sredstev, kar pomeni, da smo igralci sami segli v žep in plačali vse stroške). Vaje so bile naporne, saj smo morali v zelo kratkem času osvojiti besedilo in se hkrati navaditi na drugačen način igranja, saj se več kot polovica igre dogaja v temi – na odru je luč, a za igralce je tema. Kako nam je uspelo, ste si lahko ogledali v aprilu in maju.

REŽIJA: Jasmina Zajc
PREVOD IN PRIREDBA: Jasmina Zajc
SCENOGRAFIJA: Tilen Vidic, Metka Pepelnak
KOSTUMOGRAFIJA: Urša Jakopič
IGRALSKA ZASEDBA: Tilen Vidic, Urška Jakopič, Jure Denovšek, Sašo Jelnikar, Jasmina Zajc, Mirta Zajc, Dejan Strmljan
OSVETLJAVA: Jure Razpotnik
ZVOČNI EFEKTI: Sašo Jelnikar
DOLŽINA: 95 minut


Zanimivosti izza odra

Naša verzija ima poslovenjena imena igralcev in spremenjen konec besedila je izpustil prihod g. Bambergerja. V izvirnem delu proti koncu predstave v dnevno sobo vstopi tudi sam Gregor Bamberger, vendar smo ga mi, zaradi njegove irelevantnosti in pomanjkanja moških igralcev, izpustili.

Najbolj se je izkazala naša prišepetovalka, saj je skozi celo igro morala čepeti pod pultom za pijačo, pa je vseeno veselo mahala vsem igralcem.

Slike s predstave si lahko ogledate v galeriji.