Makedonija, N.p. Galičica, Baba 1678m

Iz Ohrida

smo se odpravili proti Sv.Naumu
Pogled z ezera.

V  vasi Trpejca smo se za nekaj hipov ustavili in pogledali lepo pravoslavno cerkev.


Po slabih dveh kilometrih iz vasi na križišču, na katerega smo opozorjeni dovolj zgodaj, svoje konjiče pod pokrovom motorja usmerimo levo proti Resenu.
Cesta se dviga in z mnogo vozniških spretnosti se izogibamo kamenju, skalam. Na posameznih delih je grmovje in podrast zasedla vsaj tretjino vozišča. Na prevalu smo si edini, da so naši vzdrževalci cest, Carji.
Ob pogledu na hribe, gore, prisluhnemo željam, da se malo sprehodimo. Ne morem biti tiho, mene je privlačilo hribovje na desni, a demokracija je pač taka, da se odločimo za leve hribe, ki so bolj, prijazni za sprehod.
Dragi moji, a na tiste višje še ta teden, trmarim. Seveda bom uspel.
Po slabih dvesto metrih vožnje proti Resenu parkiramo na levi strani ob kolovozu. Se preobujemo v planinsko opremo in smo deležni posmeha nežnega spola, saj je do gor samo pol ure.
Oznak nobenih in poskusim voditi po zemljevidu in intuiciji. Sledimo kolovozu in se šalimo na račun uničenega daljnovoda, ki bi našim zbiralcem kovin prinesel kar nekaj denarov.

Pa pridemo pred prvi vrh in se nam odpre pogled na drugega, višjega. Pa naprej. Pol ure postane ura in pol, a v prijetni družbi, je prijetno.
Lej ga vrh.
Mislim, da ni  treba pisati, kdo vodi?
Na poti čudoviti razgledi na Ohridsko ezero.
Pa se pozanimam ali je to tisti vrh kjer se vidita obe ezeri. Še Prespansko ezero. Tišina, tisti, ki so nekje to prebrali obmolknejo.
Smo pohodniki in, če se je pol ure  spremenilo v uro in pol poskušamo na vrh proti Prespanskem ezeru, ki je nižji a zastira pogled. Kar čutimo ga. Po desetih minutah nam je na dlani, a obenem ne vidimo Ohridskega . To, ni, to.
Posnetek je pri nadaljevanju poti proti Resenu.

Malo slabe volje, ker smo brez malice. Saj smo šli le na pol urni sprehod se branim. Se vam zdi, da sem bil uspešen?
Hiter spust k Prespanskemu ezeru in iskanje, HRANE. Tik pred mejo najdemo na pogled neugledno
 gostilnico, ki nas preseneti z dobro hrano in nizkimi cenami. Želodčki so pomirjeni in pripravljeni smo na nadaljevanje raziskovanj.
Obljubljeno kopanje v Prespanskem ezeru se izpolni na samotni plaži. Vsi pozivi, da je voda super in sploh, oh in ah, me ne prepričajo. Topel tuš bom potreboval, si obljubim.
Pot nadaljujemo ob obali, kjer se ne načudimo zapuščenosti, hotelov, kampov. Vse razpada.
Da ne govorimo o nesnagi.
Zvečer v apartmajih  prijetno utrujeni. Sladkor nam je padel in podvizamo se v mesto kjer si opomoremo ob baklavah, ohridskih tortah.... Dobre so.
Kdaj že, popadamo v postelje? Toplemu tuširanju se ne izognem.
18.09.2011