Domov | Dejavnosti | Skupina PORTOROŽ - ...

    • Skupina PORTOROŽ - Meduza, 3.09.2010


    Meduza je začela telovaditi v 3.09.2010.

    Kje telovadimo: na plaži Meduza pred hotelom Riviera

    Kdaj: od 07.30 - 08.00 vsak dan ob vsakem vremenu


    LifeClass Portorož
            

     
    Več na povezavi


    OBVESTILA SKUPINE PORTOROŽ Meduza


    Razvoj skupine
    [Brez (kritičnega) premišljevanja ni napredovanja.]

    V zadnjem času sem z zadovoljstvom opazil, da je naši kratici ŠZ dodan še D, torej je DŠZ (Društvo Šola Zdravja). Gre za tri pomembne in zgovorne besede, ki že same po sebi ciljajo na vsebino in globino našega vsakodnevnega, odgovornega in nikoli dokončanega dela, ki je: društvo/druženje, šola(nje) in zdravje. Za udejanjanje pomena teh besed pa se moramo ali vsaj, naj bi se, vsak po svoje in skupaj, vsak dan na novo (po)trudili, da jih spravimo na višjo raven, skratka, da živimo vse bolj ozaveščeno – bolj prijazno, bolj sproščeno in bolj zdravo…

    Na prvi pogled bi dejali, da o druženju vemo vse. Pa res vemo? Samo za primer: si vzamemo čas in imamo potrpljenje, da poslušamo sogovornika, ga znamo, če govori zanimivo, kaj povprašati, ga pohvaliti ali se mu zahvaliti, če nas je obdaril z novim vedenjem? Se znamo in hočemo (pri priči) opravičiti, če/ko se je nekaj, kar smo trdili, izkazalo za zmotno? Znamo vzpodbuditi k pogovoru tudi tisto/tistega, ki se skoraj ne oglaša, čeprav vsak dan, ob potelovadni kavi, posedamo ob isti mizi? Morda nezavedno vsiljujemo svojo temo razgovorov, in še to kar vsak dan znova, isto. Znamo ali vsaj poskušamo, z lepšimi besedami, biti kratki in jedrnati, ko izražamo svoje mnenje, znamo resne ali celo kočljive zadeve, ki ponavadi zadevajo medsebojne odnose, obrniti na bolj šaljivo plat...? 'Šolanje' o druženju zadeva prav vse, ki smo v skupini.

    Druga, še pomembnejša vrsta šolanja, ki je prav tako nenehna pa zadeva vodenje skupine in še posebej delo vaditeljev, ki (v našem primeru, ko nas je trenutno 7/sedem) izmenično, vsak dan drugi, vodimo telovadbo. Dogovorjeni smo, da je na vrsti za vodenje praviloma tisti, ki najdlje ni stal v krogu. Ker vsi to delo radi opravljamo, kar je predpogoj, mora biti vodja skupine, ki je dolžan voditi evidenco vodenja (lahko jo seveda tudi vsak sam, kar je zaželjeno) natančen, če hoče biti pravičen.

    Vsaka skupina ima svojo dušo, svoj red, ki se ga drži in morda kdaj tudi preveč trdo oklepa. Vaje po metodi 1000 gibov so predpisane, njih utemeljitelj in naš neumorni učitelj Nikolay Grishin občasno kakšno vajo nekoliko spremeni. To zvemo na strokovnih seminarjih, ki jih redno in v raznih krajih organizira vodstvo DŠZ. Take spremembe sproti uvajamo, vendar šele po razgovoru, ki ga opravimo vsi vaditelji, na pobudo vodje skupine, ko skupaj ugotovimo, kako smo spremembo razumeli. So pa pri vsaki vaji še mnoge podrobnosti, na katere naj bi vse bolj vešči vaditelj, ki naj stoji v sredini telovadnega kroga (da se ga dobro vidi in dobro sliši !) sproti in neimensko opozarjal, če/ko vidi, da je potreben popravek/izboljšava giba. Povsem konkretno izboljšavo pri izvajanju določene vaje pa naj bo deležen posameznik, če to seveda želi, takoj po opravljeni telovadbi. Omenjeno pride v poštev zlasti tedaj, ko se nam pridružijo novinci in/ali turisti, kar je v sezoni skoraj sleherni dan, za katere je besedni napotek v slovenščini, med telovadbo, slišan približno tako kot bi bil za nas v kitajščini. In zaradi tega menim, da je vaditeljev jezik predvsem jezik giba, torej znakovni jezik, ki je nekakšen telovadni esperanto. Pretirano besedno opisovanje vaj se je, po mojem mnenju, izkazalo za odvečno; vaditelju otežuje zbranost, ki jo rabi za štetje/ritem, za pravilno dihanje in opazovanje izvajanja v telovadnem krogu. Vaditelj naj zato predvsem napove ime vaje (pri nas kdaj tudi v tujem jeziku, kot izraz gostoljubja), in konec vaje, z besedo dobro ali dovolj..., kakor si je pač izbral. Slednje se je izkazalo za potrebno zlasti zato, ker so nekatere vaje, ko ne moreš videti vaditelja (n.pr.: predklon, vojaški mlin/veternica, glava v travo) ali pa ga ne vidiš zaradi sončne bleščave. Vaditeljsko delo je torej izrazito dobra umovadba. Tudi zato naj bi se v krog vaditeljic/ev uvrstilo čimveč rednih telovadk/cev.

    Začetek uvajanja novega vaditelja/ce se začne po dogovoru z vodjo skupine, po načelu 1+3 (dni). Prvi dan (1), ki naj bi ga opravilo kar največ kandidatov, vstopi prvič v telovadni krog in opravi svoje vaditeljsko delo. Po opravljenem prvem vodenju, sledi krajši razgovor: kaj je bilo dobro izvedeno, kaj pa velja izboljšati. Tedaj se kandidat/ka odloči, da bo/ne bo nadaljevala z začetnim usposabljanjem. Če se odloči pozitivno, nadaljuje z vodenjem še 3 dni zapored, nakar se uvrsti v kroženje, kot je že prej opisano. Po naših izkušnjah se je pokazalo, da je najbolj primerno začeti z usposabljanjem (1+3dni) na ponedeljek.

    Večanje vaditeljskega kroga in poglabljanje vaditeljskih veščin štejem za eno od pomembnih nalog vodje skupine. V naši skupini se je doslej za vaditelje usposabljalo 13 kandidatov. Prvi med njimi, Tomaž Pahovec, ki je ustanovil skupino DŠZ Sečovlje, že nekaj časa širi metodo 1000 gibov na Kanarskih otokih.

    Vendar, pozor! Ko je vaditeljev več je neizogibno tudi dosti več usklajevanja; da se dokopljemo do določene ravni izvedbe - standarda, ki naj bi veljal za vse vaditelje v skupini. Usklajevanje pa pomeni, da je treba kakšno navado opustiti, kakšno pa bolj (v gibu ali besedi – klicu k izboljšavi ali pohvali…) razviti. Ob tem pa seveda spoštovati osebni "rokopis" - duh in dušo vaditeljice/a. Pri nas se, v tem oziru, že kar nekaj časa in čedalje bolj uspešno, usklajujemo na Razgovorih o... - izboljševanju vaditeljskega dela, ki potekajo ob potelovadnem kofetu, vsako prvo soboto v mesecu. Ko ugotovimo, da imamo o neki podrobnosti različna mnenja, jih kuvertiramo in ob prvi priložnosti povprašamo našega učitelja... Zato menim, da bi bilo v splošno korist razvoja DŠZ vnesti v dnevni red strokovnih seminarjev za vodje skupin in vaditelje tudi točko vprašanja in odgovori. In jo negovati. Udeleženci bi se sčasoma naučili postavljati tehtna vprašanja, pooblaščeni predavatelji pa jasno in jedrnato odgovarjati nanje. Dvom je pač gibalo napredka; sproža premišljevanja, postavlja vprašanja, prisluhne odgovorom, jih raziskovalno preizkuša v praksi in se ostri v skupini iskajočih po boljšem.

    In s tem smo prišli do tretje pomembne besede iz našega imena, zdravje. To je posledica mnogočesa. Brez dvoma tudi naslednjega: čimbolj prav izvajamo vaje, se vsako jutro vidno vedrega obraza družimo v telovadnem krogu, več dobrega naredimo za svoje zdravje. Ko hkrati vsak zase in skupaj (po)skrbimo tudi za osebno duhovno rast pa v viden mozaik dobrega počutja, zdravja in življenja nasploh, vgrajujemo nove pridobitve, nova spoznanja in nova veselja… Dobrodošli, v naši ali katerikoli telovadni skupini DŠZ !



    Napovedan dogodek, 5.obletnica skupine DŠZ, Portorož – Meduza, ki je bila tokrat v soboto, 3.10.2015, se mora zgoditi v vsakem primeru, saj je že prerasel v srečanje skupin obalne podružnice. In ker je deževalo, smo se po vnaprejšnjem dogovoru z Avditorijem Portorož zbrali pod njihovo streho. Z nami sta bila tudi predsednica DŠZ Zdenka Katkič in naš učitelj Nikolay Grishin, ki je telovadbo tudi vodil – in nas izobraževal.

    Besedilo: Franc Pirc- Frenk
                    vodja skupine in (eden od) vaditelj(ev) skupine DŠZ, Portorož - Meduza

    ____________________________________________________________________
     

    Aktualno dogajanje preteklih dni:

     
     
    ____________________________________________________________________

     
    ________________________________________________________________________________________


    V četrtek, 16.4.2015 so se odzvali našemu povabilu k skupni vadbi 4 letni otroci z vzgojiteljicama Sabino Vidic in Ingrid Ješelnik iz vrtca Mornarček Piran. Sončno jutro se je razvilo v prekrasno medgeneracijsko druženje in sodelovanje. Ob bližajočem se svetovnem dnevu knjige, so nam otroci izdelali in podarili knjižna kazala iz lepenke. V skupini Meduza, smo se odločili, da bomo to obliko sodelovanja še ponovili.

    Lep pozdrav
    vaditeljica Jožica Grilj

    Fotografiral je g. Frenk Pirc
    Fotogalerija
    ________________________________________________________________________________________

    Obalna podružnica Šole zdravja v okviru Svetovnega dneva zdravja, vsako leto sodeluje na prireditvi "Skupaj delamo za zdravje", ki jo že vrsto let prireja Center za promocijo zdravja pri ZD Piran. Prireditev se odvija v neposredni bližini ZD Lucija, tokrat bo v soboto, 11.aprila 2015 v parku Sonce v Luciji.
    Ob 8.30 bomo izvajali vaje "Metoda 1000 gibov" in vabili ljudi, da se pridružijo, potem se bomo udeležili aktivnosti po programu. Na stojnici pa bomo obiskovalcem do konca prireditve nudili informacije o Šoli zdravja.

    Enaka prireditev se vsako leto ponovi še v oktobru v okviru občinskega praznika. Šola zdravja obakrat sodeluje.

    Prilagam program.

    Lep pozdrav,
    Slavica

    VABILO



    _______________________________________________________________________________________
    .

    Nekaj utrinkov s tretje obletnice je vidno na tej povezavi.

    2. obletnica skupine Portorož - Meduza, 2.09.2012.

    Donatorja vseh obalnih skupin šole zdravja sta:

    _______________________________________________________________________________________



    Ga.Jožica Grilj, izvaja vajo 'Čaplja,' posneto na njen četrti dan (četrtek, 11.12.2014) usposabljanja za vaditeljico ŠZ (doslej deseta, od ustanovitve skupine Portorož-Meduza).





    Ga.Ljudmila-Milka Zajc, oranžna, izvaja vajo 'Lastovka,' posneto na njen drugi dan (torek, 06.01.2015) usposabljanja za vaditeljico ŠZ (enajsta, odkar obstoja skupina Portorož-Meduza).



    V naši skupini se po štirih zaporednih dnevih usposabljanja, nov/a vaditelj/ica vključi v vsakodnevno vaditeljsko kroženje (vsak dan vodi telovadbo drugi vaditelj, po evidenci in vrstnem redu, ki ga vodi vodja skupine). Sedanji vaditelji smo vstopali v sredino kroga po temle vrstnem redu:

    1. Franc Pirc-Frenk

    2. Barbara Murata

    3. Boris Murata

    4. Zlata Fojan

    5. Jožica Grilj

    6. Ljudmila-Milka Zajc

    7. Magda Štebljaj »



    _____________________________________________________________________________________


    Živžav vsem !

    Ga.Magda Štebljaj, izvaja vajo 'Lok/bok,' posneto na njen drugi dan (torek,
    03.03.2015) usposabljanja za vaditeljico ŠZ (dvanajsta, odkar živi skupina
    Portorož-Meduza).

    Z dobrimi željami in lepimi pozdravi vam pripeto, ki je bilo davi posneto,
    pošiljam v vednost za našo skupno prednost,

    Franc Pirc-Frenk



    -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------





    Fanika iz Velenja     pa nam je (20.6.2014) zaupala svoje doživetje takole:

    »Vesela sem, da sem se lahko aktivno udeležila telovadbe v vaši skupini, saj sem že zjutraj aktivirala mojo aktivnost in tako pripomogla k izboljšanju mojega počutja skozi ves dan.«

     
    Pripisala pa je še tole misel (Lancaster):

    »Dokler je človek radoveden in aktiven mu starost ne more do živega«

    Pesem skupine Portorož Meduza


    ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
    Besede odletijo, zapisi ostanejo* ('Verba volant, skripta manent'*)

    Ta modri izrek starih Latincev drži dobesedno. Kdor se ga drži živi bolj mirno in premišljeno. Izhaja iz (zapisanih) dejstev, kakršnakoli že so in se ne prepušča nezanesljivemu spominu.
    V naši skupini smo se že v prvih dneh po ustanovitvi (3.9.2010), po vzoru prve plodovite skupine ŠZ nasploh, torej piranske, odločili odpreti knjigo. Dali smo ji naslov: 'Velika knjiga vtisov, doživetij in dogodkov.' To je rastoča knjiga. Do konca leta 2014, torej v dobrih štirih letih, je narasla na 150 strani ali dobrih 35 strani letno (vključno s fotografijami). Velika zato, ker je vse bolj znana po širnem svetu. Kdor je postal njen soavtor, jo v spominu nosi s seboj, in mi njo/njega, kjerkoli že se nahaja; bodisi v naših domačih logih ali v širni Ruski federaciji, gejzirov polni Islandiji, gozdnati Finski, urejeni Danski, ameriškem Clevelandu, suhem Kuwaitu, ali v naših sosednih deželah in še kje. Velika pa je tudi zato, ker vanjo vpisani plemeniti in pristni vtisi, globoka in iskrena doživetja in pomembni dogodki naše skupine, ki se zaveda, da je in hoče ostati ponosen del vse večje in vse bolj pomembne družine, ki nosi odgovorno ime Šola zdravja.
    Za tokratno, tretjo, revijo ŠZ smo izbrali dvanajst 'domačih' zapisov, ki so nastali v letu 2014:
    Zdenka D. iz Šentjurja je (26.2.2014) zapisala:
    »Ostanite tako dobra in odprta ekipa še vnaprej. Z velikim užitkom sem se vam priključila v času mojega dopusta«
    Dani, direktorica doma starejših iz Trbovelj (15.4.2014) nas je obdarila z naslednjo mislijo:
    »Zahvaljujem se za čudovito jutro, kar mi bo krasna podlaga za lep dan še naprej. Z lepimi željami še naprej«
    Silva in Slavko Vrbnjak iz Prlekije, naša pogosta sotelovadca sta (2.5.2014) takole spesnila svoje doživetje med nami:
    »Kaj zato, če v Portorožu lije dež! Malo le oči pripreš
    in na jutranjo rekreacijo 1000 gibov greš.
    Zelo skrbiva, da ne zaspiva in čudovitega
    začetka dneva ne zamudiva.
    Vaja nobena težka ni, med prijatelji
    se vse lepše in lažje zdi . Prav to nam naš ta glavni Frenk
    vedno in znova veli. In to, verjeli ali ne, zares DRŽI!
    In to vemo tudi PRLEKI«
    Silva in Boško iz Šentruperta pa sta (3.5.2014) svoj vtis sklenila takole:
    »Rada prideva v Portorož in vedno tudi na vadbo, ki je odlična. Pogrešam jo tudi na našem koncu – Šentrupertu, upam, da pride tudi do nas. Vse dobro še naprej in da se čimprej spet vidimo.«
    Vladka Papež iz Zlatoličja pa nam je (3.5.2014) zaupala naslednjo prijazno misel:
    »V svežem jutru ob telovadbi s prijetnimi ljudmi, z nasmeškom na obrazu, sem se zelo dobro počutila in upam, da še kdaj. Hvala za lepo druženje «
    Dore Pušnik iz Kranja je (22.5.2014) svoje mnenje strnil takole:
    »Prijetno presenečen sem naletel na skupino mladih po misli, kako ob obali časti Sonce in Zemljo z harmoničnimi gibi telovadnih vaj. Nova dimenzija in tudi dobrodošla! Tako naprej!
    Ivica Gradišek, nova Primorka iz Portoroža, tudi kandidatka za vaditeljico v naši skupini , nam je (24.5.2014) zaupala svoja prva občutenja takole:
    »Ponosna sem nase, ker sem že četrto jutro ob 7.30 tukaj z vami in delam dobro za svojo dušo in telo. Hvala, ker ste me sprejeli medse. Uživam v morskem zraku in jutranjem sončku. Vsem v skupini želim, da bi vam zdravje dolgo služilo.«
    Lei, prijateljici Metke Š. iz Ljubljane pa so se (28.5.2014) porodile naslednje potelovadne misli:
    »Lepo je dan začet z mislijo, da nekaj koristnega narediš za sebe. Vesela sem, da sem spoznala metodo telovadbe dr. Grishina kjer na enostaven način razgibaš vse dele svojega telesa, ni čudno, da se je ta metoda razširila po številnih krajih Slovenije.«
    Marta Plevnik iz Šentjerneja je (7.6.2014) obogatila našo Veliko knjigo… z naslednjim razmišljanjem:
    »Šola zdravja je idealno razgibavanje, druženje in dobro počutje v letih, ko smo postali upokojenci – to je v tretjem obdobju življenja. Dvakrat sem sodelovala pri jutranji telovadbi in moram reči, da sem veliko bolj razpoložena čez dan. Za to telovadbo me je v tel. pogovorih navdušila ga. Milka Zajc, ki je moja gostiteljica. Imam srečo, da sem telovadila na 7.obletnici v Izoli, kjer je sodeloval tudi začetnik g.Grishin. Upam, da bomo zaživeli tudi v Šentjerneju. Lep pozdrav«
    Franc Vesel, podjetnik, ki že tri desetletja živi in dela v ZDA, nam je (5.7.2014) svoje videnje naše prihodnosti predstavil takole:
    »Društvo Šola zdravja je eno najbolj perspektivno društvo v Sloveniji. Njegov razvoj sloni na aktivnem in prostovoljnem delu članstva. Ko sem se priključil jutranji telovadbi v Portorožu, človek takoj spozna, da iz članov veje energija, prijateljstvo in optimizem. Najvažnejše je, da vsakodnevna vadba ohranja člane čile in zdrave in polne volje do življenja. Čeprav so trenutno vključeni starejši letniki, bo razvoj pritegnil tudi mlajše letnike. Vrednote, katere društvo goji se bodo postopoma širile tudi na druge dele slovenske populacije in to je in bo pomemben prispevek v razvoju slovenske družbe. V primorskih krajih pa se enotam društva radi pridružijo dopustniki iz številnih držav.
    Emilija Poderžaj iz Vrhnike pri Ložu oz. iz Ljubljane se nam je (28.10.2014) takole zahvalila:
    »Vaje 1000 gibov delujejo poživljajoče na telo in dušo in dajejo obilo pozitivne energije za ves dan. Hvala društvu za to izkušnjo.«
    Breda in Milan Hrovatin iz Trzina pa sta se nam (27.12.2014) zahvalila in si obljubila:
    »Voditeljem Šole zdravja se zahvaljujeva za zanimivo in koristno izkušnjo. Skupini se bova pridružila v Trzinu. Hvala in lepo vas je bilo spoznati.«

    Naj še pojasnimo, da Velika knjiga… omogoča tudi živ dogodek. To je nastop soavtor(ice/ja) pred celo skupino, ko prebere svoj zapis. Ko gre za tuj jezik, ga poprosimo naj bere počasi, da bi povedano lažje razumeli ali vsaj dojeli bistvo, nakar seveda sledi odobravajoče ploskanje vseh prisotnih, kar je naša zahvala za prijazno druženje in hkrati vabilo na vrnitev, če ne prej pa ob letu osorej. Vse več nasmejanih se tudi dejansko vrača med nas. Vsi so dobrodošli !

    Franc Pirc-Frenk, vodja ŠZ, skupine Portorož-Meduza
    in skrbnik 'Velike knjige vtisov, doživetij in dogodkov'

    Portorož, sobota, 31.1.2015